Zaradi dolgih ušes, velikih oči in izjemno mehke dlake se boš v kunca zlahka zaljubil, zato njihova priljubljenost v svetu domačih živali sploh ne preseneča. Čeprav ga v tej vlogi pogosto vidimo, pa veliko ljudi žal ni dovolj seznanjenih z njegovim poreklom in potrebami, z vsem, kar je pomembno, da svojemu ljubljenčku omogočijo polno in srečno življenje.

Pogosto se zamenjujejo z glodavci, vendar so kunci skupaj z zajci dejansko razvrščeni kot lagomorfi. To pomeni, da imajo v čeljustih dva para sekalcev, enega za drugim. Kunci in zajci so si zelo podobni, vendar gre za dve različni vrsti. Zajec je divja, plašna žival, ki običajno živi sama. Najdemo ga v grmovju ali visoki travi, najpogosteje na travniku, včasih pa tudi v gozdu. Poleg tega imajo zajci daljša ušesa, šape in bolj podolgovato obliko glave kot kunci. So zelo plašni in nagnjeni k samopoškodovanju v ujetništvu, zato kot hišni ljubljenčki niso primerni.  

Če kuncu zagotoviš potrebne pogoje, bo postal tvoj najboljši prijatelj. So izjemno družabni, zato jih v naravi v njihovih podzemnih brlogih najdemo v skupinah, kot hišni ljubljenčki pa se bodo zlahka navezali na svojo družino. V povprečju so nekoliko manjši od zajcev, imajo okroglo glavo in nekoliko manjša ušesa. Razlikujemo številne zanimive in privlačne pasme kuncev, med najbolj priljubljenimi pa so pritlikavi, med katerimi so tudi ovnači, hermelin, reks in mnogi drugi. Glede na pasmo obstajajo v različnih barvah z različno dolgo dlako, v povprečju pa tehtajo približno 2 kg. 

»Kunci se pogosto zamenjujejo z glodavci, vendar so skupaj z zajci dejansko razvrščeni kot lagomorfi. To pomeni, da imajo v čeljustih dva para sekalcev, enega za drugim. Kunci in zajci so si zelo podobni, vendar gre za dve različni vrsti. Zajec je divja, plašna žival, ki običajno živi sama. Najdemo ga v grmovju ali visoki travi, najpogosteje na travniku, včasih pa tudi v gozdu.«

Vir fotografije: Pexels

Kunci so zelo aktivne živali, ki rade v naravi raziskujejo, tečejo in skačejo, zato jim omogoči takšne aktivnosti tudi v hiši ali stanovanju. Ko si doma, obvezno dovoli hišnemu ljubljenčku, da se svobodno igra in vsak dan raziskuje tvoj življenjski prostor. Tisto, na kar moraš paziti, je, da zaščitiš svoje kable, lesene vogale, noge mize in vse, kar bi lahko tvoj kosmat prijatelj poskušal odgrizniti, da se ne poškoduje ali ti povzroči škode. To vključuje tudi žive rastline, ki bi lahko bile zanj strupene. Namesto okrasnih rastlin mu lahko ponudi različno sadje in zelenjavo za osvežitev in sladkanje.

Ko pustiš kunca samega doma, ga je najvarneje pustiti v bivališču, ki naj bo veliko vsaj 100 cm x 60 cm, če imaš prostor, pa naj bo tudi večje. Večina bivališč ima tudi pripadajočo hiško. Če izbereš takšno brez hiške, je ne pozabi dodati naknadno, da bo imel tvoj hišni ljubljenček prostor za počitek. V bivališče na dno položi steljo in v enega od kotov stranišče. Na razpolago mu mora biti pitnik ali posodica s svežo vodo in veliko sena. Poleg tega mu ponudi kunčjo hrano – ena žlica na dan je povsem dovolj. 

»Ko si doma, obvezno dovoli hišnemu ljubljenčku, da se svobodno igra in vsak dan raziskuje tvoj življenjski prostor. Tisto, na kar moraš paziti, je, da zaščitiš svoje kable, lesene vogale, noge mize in vse, kar bi lahko tvoj kosmat prijatelj poskušal odgrizniti, da se ne poškoduje ali ti povzroči škode. To vključuje tudi žive rastline, ki bi lahko bile zanj usodne.«

Seno položi v za to namenjeno posodico, ki je nameščena na zunanji strani kletke, tako da bo vedno čisto in sveže. Prepričaj se, da bivališče ni na prepihu, da tvoj prijatelj ne zboli. Da se ne bi dolgočasil, mu lahko ponudiš različne lesene igrače, ko pa se vrneš domov, ga ne pozabi nagraditi s crkljanjem in priboljški.

Če se želiš družiti na prostem, lahko na svojega hišnega ljubljenčka namestiš oprsnico ali mu postaviš ograjo, da bo lahko varno skakal naokoli. Tvoj kunec lahko preživi celo večino dneva zunaj, vendar mu v tem primeru zagotovi ograjo s streho ali zaprto bivališče, kjer bo varen pred plenilci. Postavi ga na mesto, zaščiteno pred neposrednim soncem, vetrom in vremenskimi nevšečnostmi. Prav tako ne pozabi, da so kunci občutljivi na nizke temperature, zato je bivanje na prostem priporočljivo le v toplem delu leta. V jesenskem in zimskem času ga ne pozabi prestaviti v hišo, ker bo zunaj prehladno in lahko zboli.

Če si se odločil, da bo kunec tvoj novi najboljši prijatelj, ga prvih nekaj dni po prihodu ne jemlji iz bivališča. Kunci so po naravi zelo radovedne, a tudi plašne živali, zato bodo potrebovali nekaj časa, da se navadijo na nov bivalni prostor in vonjave. Kar bi ga lahko prestrašilo, so glasni zvoki, zato se jim izogibaj v njegovi bližini. Ko se sprosti v svojem novem domu, mu omogoči, da te spozna, tako da mu ponudiš roko in ga povabiš, da se ti sam približa, lahko pa mu daš tudi priboljšek, ki ti bo pomagal pri sklepanju prijateljstva. 

Vsak kunec je drugačen, zato včasih traja manj in včasih več časa, da se sprosti v družbi ljudi. Pomembno je biti potrpežljiv in umirjen, govorjenje s tihim in nežnim glasom pa lahko zagotovo pomaga pri procesu povezovanja. 

Če si mu pripravljen zagotoviti te pogoje, ni dvoma, da bosta ti in tvoj kunec najboljša prijatelja naslednjih 10 let!


Avtorica: Paula Harapin

Življenje s hišnimi ljubljenčki nam prinaša veliko sreče, zabave, pa tudi obveznosti. Ena od njih je ohranjanje čiste in urejene dlake svojega najboljšega prijatelja. Poleg rednega česanja je treba pse redno kopati, če želimo, da je njihova dlaka vedno čista, sijoča in mehka.

Kopanje je vsekakor koristno za zdravje kože in dlake, vendar z njim ne smeš pretiravati. Pes ima na površini kože masten sloj, ki zagotavlja zaščito in ustrezno porazdelitev zaščite proti zajedavcem po vsem telesu. Vsakič, ko svojega psa skopaš s šamponom, izpereš površinsko mastno plast kože. Po kopanju koža potrebuje dva do tri dni, da ponovno ustvari to zaščitno mastno plast.

Pogosto šamponiranje lahko izsuši kožo, povzroči povečan prhljaj, pordelost in zagotovo zmanjša učinek zaščite proti zajedavcem. Da bi to preprečil, svojega najboljšega prijatelja skopaj s šamponom enkrat na tri mesece. Čeprav ljudje menijo, da je treba pse skopati enkrat na mesec ali celo enkrat na teden, jih je treba skopati s šamponom čim manjkrat. Vse vsakodnevne nečistoče speri z mlačno vodo ali obriši z vlažnimi robčki in se k šamponiranju zateci v situacijah, ko voda in vlažni robčki ne zadostujejo.

Pri izbiri šampona vsekakor upoštevaj, ali je tvoj pes odrasel ali je še vedno mladiček. Obstajajo nežnejši šamponi, posebej prilagojeni dlaki mladičkov. Če je tvoj pes odrasel, lahko izbereš šampon glede na barvo in vrsto dlake. Prav tako bodi pri izbiri šampona pozoren na sestavine, iz katerih je izdelan. Izberi naravni šampon na rastlinski osnovi, ki ne vsebuje mil, sulfatov, parabenov in podobnih škodljivih sestavin, ki lahko škodujejo koži in dlaki. Bolj kot je šampon naraven in nežen, pogosteje ga boš lahko uporabljal, ne da bi pri tem ogrozil kakovost dlake in zdravje kože svojega hišnega ljubljenčka.

»Pogosto šamponiranje lahko izsuši kožo, povzroči povečan prhljaj, pordelost in zagotovo zmanjša učinek zaščite proti zajedavcem. Da bi to preprečil, svojega najboljšega prijatelja skopaj s šamponom enkrat na tri mesece. Čeprav ljudje menijo, da je treba pse skopati enkrat na mesec ali celo enkrat na teden, jih je treba skopati s šamponom čim manjkrat.«

Vir fotografije: Pexels

Šamponi so najpogosteje razdeljeni po namenu, zato lahko najdeš šampon za bele, črne ali rjave pse. Izbereš lahko tudi šampon za dolgo ali kratko dlako. Glede na vrsto dlake se lahko odločiš za tistega, ki je prilagojen mehki, svilnati dlaki, ostri ali kodrasti. Izberi lahko tudi šampon, ki bo še dodatno poudaril naravni sijaj dlake tvojega najboljšega prijatelja ali ti pomagal razvozlati zapleteno dlako. Če ima tvoj najboljši prijatelj težave s kožo, bo najboljša izbira hipoalergen ali protibakterijski šampon, ki bo pomiril vnetje in pomagal koži hitreje okrevati.

Po šamponiranju lahko dlako svojega hišnega ljubljenčka dodatno neguješ z balzamom, primernim za pse. Nanesemo ga na mokro dlako, vtremo, pustimo delovati nekaj minut in temeljito speremo. Po uporabi balzama bo dlaka mehka, sijoča, čudovito dišala in se lažje razčesala.

Po kopanju je prav tako pomembno, da se dlaka temeljito posuši, da ne ostane mokra. Vlažna in mokra dlaka lahko pripomore k nastanku bakterij in povzroči prehlad. Prepričani smo, da želiš najboljše za svojega najboljšega prijatelja, zato ga po kopanju temeljito obriši z brisačo. Če ima gosto dlako z bogato podlanko, jo lahko posušiš s sušilnikom za lase, še posebej v zimskih mesecih, ko je temperatura zraka nižja. Ko se dlaka posuši, jo lahko vsekakor tudi počešeš. Sveže umita dlaka se lažje češe, česanje pa dlako tudi prezrači. Če tvojemu psu izpada dlaka, ti bo česanje po kopanju omogočilo tudi, da iz njegove dlake odstraniš kar največ odmrle dlake. Poleg tega bo tvoj najboljši prijatelj užival v pozornosti, ki mu jo posvečaš, zato bo kopanje postalo ena izmed njegovih najljubših aktivnosti.

Redno, ne prepogosto kopanje z ustreznim šamponom bo tvojemu ljubljenčku zagotovilo lepo, dišečo, sijočo dlako, ki mu jo bodo zavidali vsi pasji prijatelji. Pravilna nega dlake je prav tako pomembna kot zdrava prehrana ali redni obiski veterinarja. Če še nisi uvedel rutine za kopanje in česanje, je to poletno obdobje idealna priložnost, da to spremeniš. 

Topli, sončni dnevi bodo pospešili sušenje dlake, kopanje pa bo zagotovilo tudi prepotrebno ohladitev!


Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

»Nimfa je najmanjša papiga v družini kakadujev. Je zelo družabna ptica in izvira iz daljne Avstralije. Je vesela, igriva, aktivna in zelo zanimiva za opazovanje.«

Ta srednje velika papiga ima zelo rad družbo svoje vrste. V naravi živi v velikih jatah. Ko postane tvoj hišni ljubljenček, ji moraš vsekakor posvetiti veliko pozornosti in poskrbeti, da bo vsak dan zanjo zanimiv in izpolnjujoč. Če se odločiš, da bo nimfa tvoj novi hišni ljubljenček, moraš biti potrpežljiv in vložiti čas in trud, da jo udomačiš in navadiš nase. Verjetno bo sprva nekoliko negotova in se bo izogibala tvojega dotika, vendar se lahko to sčasoma popolnoma spremeni.

Prvih nekaj dni po prihodu v tvoj dom ji dovoli, da se navadi nate in novo okolje, v katerega je prišla, ne vztrajaj pri dotikanju. Ko se navadi, se ji začni počasi približevati, pogovarjaj se z njo v nežnih in tihih tonih, ponudi ji okusen priboljšek, sočno sadje, da te sprejme kot svojega novega najboljšega prijatelja. Ko vidiš, da se je tvoj papagaj sprostil, da se ob tebi počuti udobno, se ga poskusi dotakniti. Z veliko truda in potrpežljivosti bosta zelo hitro postala najboljša prijatelja.

Ko se nimfa navadi na tvoj dom, ji lahko začneš dovoliti, da prosto leti v stanovanju ali hiši. Pred letenjem preveri, ali so vsa okna zaprta in zavese zagrnjene, da ne bo pobegnila ali se poškodovala. Vsakodnevno letanje je pomembno, da bo tvoj hišni ljubljenček srečen in zdrav.

Nimfa je po značaju podobna skobčevkam, vendar je fizično večja od njih. Je igriva, vesela in družabna. To jo loči na primer od ščinkavcev, ki imajo raje družbo svoje vrste in niso tako družabni, ko gre za družbo ljudi. Nimfa, nasprotno, obožuje družbo človeka in bo uživala v preživljanju časa z njim.



Vir fotografije: Pixabay

Nimfe so zelo vokalne ptice. Ko se sprostijo in navadijo nate, se lahko zelo hitro naučijo govoriti in posnemati zvoke. Oponašati se lahko naučijo približno 20 preprostih besed in znajo te pogosto celo sestaviti v stavke. Še lažje kot besed se bodo naučili posnemati melodije. Če želiš, da bo tvoj hišni ljubljenček vrhunski pevec, mu moraš vsak dan ponavljati želeno melodijo. Zapomnil si jo bo in jo kmalu začel ponavljati. Tako se pogosto nimfa nauči oponašati celotno najljubšo pesem svojega lastnika.

Da bo tvoja nimfa sproščena, srečna in brezskrbna, ji moraš vsekakor zagotoviti prave pogoje. Izberi prostorno, kvadratno bivališče, kjer se bo počutila varno in imela dovolj prostora za igro in počitek, ko te ne bo doma. Bivališče postavi na mirno mesto, zaščiteno pred prepihom in neposredno sončno svetlobo. Ne pozabi ji zagotoviti ustrezne hrane, veliko svežega sadja in zelenjave ter kakšen okusen priboljšek. Tako bo tvoj hišni ljubljenček srečen in zdrav.

»Oponašati se lahko naučijo približno 20 preprostih besed in znajo te pogosto celo sestaviti v stavke. Še lažje kot besed se bodo naučili posnemati melodije. Če želiš, da bo tvoj hišni ljubljenček vrhunski pevec, mu moraš vsak dan ponavljati želeno melodijo. Zapomnil si jo bo in jo kmalu začel ponavljati. Tako se pogosto nimfa nauči oponašati celotno najljubšo pesem svojega lastnika.«

Nimfe imajo na glavi perjanico, ki jim daje značilen videz. Glede na položaj perjanice lahko prepoznaš razpoloženje svoje nimfe. Ko je nimfa prestrašena ali navdušena, bo perjanica pokončna. Ko je sproščena, bo perjanica rahlo nagnjena nazaj. Ko je prestrašena in se pripravlja na obrambo ali napad, se perjanica spusti ob njeni glavi. Z vsakodnevnim opazovanjem svojega hišnega ljubljenčka se boš zlahka naučil prepoznati, kako se počuti. Perjanica in vesel, igriv značaj sta tisto, kar povezuje nimfo s kakaduji. Čeprav je kakadu večja papiga kot nimfa, sta si po značaju zelo podobna.

Glede na njeno igrivo in veselo naravo ji zagotovi kopico različnih igrač. Zvončki, lesene plezalne površine, vrvice, kolesa – vse to so igrače, v katerih bo tvoj hišni ljubljenček resnično užival. Če svojemu ljubljenčku zagotoviš dovolj pozornosti, ljubezni in primernih pogojev, te lahko razveseljuje s svojim igrivim značajem in lepim petjem še 20 let.

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.

Vsak od nas si želi dobro vzgojenega psa, ki se bo v vsaki situaciji primerno obnašal in bo z veseljem prisluhnil, ko mu bomo kaj naročili. Da bi to dosegli, je treba s psom redno delati in vanj vložiti veliko truda in časa. 

Psi se najhitreje in najlažje učijo z dobro motivacijo. Priboljšek ali igrača je najpogostejši motivator; izberi, kaj je tvojemu psu najbolj všeč, in uspeh je zagotovljen. Triki so odlična izbira za prvo vajo, ki jo boš naučil svojega psa, in za vsakodnevno treniranje. Zabavna, preprosta dejanja bodo osrečila tebe in tvojega najboljšega prijatelja, zato bo učenje hitro in uspešno. Nagrada po vsaki dobro opravljeni vaji bo psa motivirala in ga spodbudila, da ponovi dejanje, za katerega je prejel nagrado. Tvoje veselje in pohvala bosta zanj dodatna motivacija. Vaje poslušnosti se ti morda zdijo zahtevne ali dolgočasne, če pa jih boš izvajal z enakim veseljem in redno nagrajeval dobro vedenje, jih bo pes dojemal kot trike in jih z veseljem ponavljal. Vse, kar naučiš svojega psa, ti bo pomagalo v vsakodnevnih situacijah, kjer boš pričakoval njegovo poslušnost, z vsakim treningom pa boš poglobil in okrepil svoj odnos z ljubljenčkom ter poskrbel, da bosta s svojim ljubljenčkom postala prava najboljša prijatelja.

Če je tvoj hišni ljubljenček šele prispel v tvoj dom, mu daj nekaj dni, da se navadi nate in novo okolje. Ko opaziš, da se je sprostil, začel počutiti varno in se navadil nate, veš, da ga lahko začneš trenirati. Preden ga začneš učiti novih trikov in vaj poslušnosti, najprej razmisli o tem, kaj ima tvoj pes raje: okusen priboljšek ali zabavno igračo. Izberi nagrado, ki ga bo osrečila in mu zagotovila potrebno motivacijo za učenje in napredek. Začni trenirati počasi, le 10 do 15 minut na dan, ter povečaj dolžino in intenzivnost, ko tvoj najboljši prijatelj postane vse uspešnejši. 

Vir fotografije: Pexels

Gotovo si že slišal pregovor, da starega psa ni mogoče naučiti novih trikov. To vsekakor ne drži. Res je, da se mladički učijo lažje in hitreje, saj se razvijajo in vpijajo nove informacije kot majhne spužve. Kar pa ne pomeni, da se starejši psi ne morejo naučiti novega trika ali vaje poslušnosti – prav nasprotno. Morda bodo potrebovali malo več časa ali več ponovitev, da bi obvladali vajo, vendar ni razloga, da se je s pravo motivacijo ne bi mogli naučiti in je zlahka uporabiti v vsakodnevnem življenju.

S pozitivno motivacijo lahko svojega najboljšega prijatelja naučiš skoraj vsega, kar želiš. Pomembno je, da nagradiš vsako dejanje, ki ga izvede tvoj pes. Če opaziš, da mu je vaja pretežka, je ne more obvladati ali je ne razume, jo razdeli na enostavnejše korake in jih postopoma izvajaj, dokler ne prideš do končnega cilja. Priboljšek ali igrača v roki ti lahko pomaga, da z gibom roke psa pripraviš do tega, da naredi, kar želiš. Za dobro opravljeno vajo ga seveda nagradi. Če želiš na primer psa naučiti, da sedi in čaka, medtem ko ti odhajaš, je prvi korak, da ga naučiš, kaj pomeni ukaz za sedenje. Po tem se boš poskušal odmakniti le korak stran od psa, nato dva koraka, nato pet in tako naprej postopoma, dokler ne boš uspel oditi, ne da bi pes prišel k tebi. Za vsak dobro opravljen korak ga seveda bogato nagradi in prilagodi tempo, s katerim boš povečeval težo vaje, psu in njegovemu napredku. Tako bo tvoj uspeh zagotovljen.

»S pozitivno motivacijo lahko svojega najboljšega prijatelja naučiš skoraj vsega, kar želiš. Pomembno je, da nagradiš vsako dejanje, ki ga izvede tvoj pes. Če opaziš, da mu je vaja pretežka, je ne more obvladati ali je ne razume, jo razdeli na enostavnejše korake in jih postopoma izvajaj, dokler ne prideš do končnega cilja.«

Zabavni in uporabni triki, ki jih lahko naučiš svojega hišnega ljubljenčka, so med drugim daj tačko, daj petko, prosi, vrti se krog, plazi se po tleh, hodi slalom med mojimi nogami, hodi po zadnjih nogah, skoči in podobno. Koristne vaje poslušnosti so sedi, lezi, čakaj, hodi ob nogi, ustavi se pred cesto, najpomembnejša pa je vsekakor pridi. Najprej obvladaj vse trike in vaje poslušnosti v svojem domu, kjer je psu okolje znano in ga nič ne moti, nato pa jih preizkusi na sprehodu. Tam bo koncentracija tvojega najboljšega prijatelja manjša in bo težje izvajal vaje, vendar ti ni treba skrbeti. Med sprehodom lahko trik ali vajo razdeli na korake, ki si jih izvajal doma, da bo lahko tvoj pes ponovil vse, kar se je naučil, in obvladal vajo tudi v težkih razmerah. Imej razumevanje, saj ga bodo na sprehodu motili različni vonji, pa tudi drugi psi.

Skozi vsakodnevne treninge bo tvoj najboljši prijatelj postajal vse boljši in boljši, vaje bo izvajal z vse večjo lahkoto, vajin odnos pa bo poln ljubezni in medsebojnega razumevanja. Če kljub temu meniš, da so vaje poslušnosti preveč zate in da svojega najboljšega prijatelja ne moreš sam naučiti vsega, kar bi si želel, poišči najbližji kinološki klub za treniranje psov. Tam bosta s pomočjo strokovnjakov hitro in enostavno obvladala vsak trik, hkrati pa postala prava ekipa, ki se bo zlahka spopadla z vsakodnevnimi izzivi.


Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Prihajajo toplejši dnevi in vikendi, bliža se čas številnih družinskih srečanj z jedmi z žara in različnimi dobrotami na mizi. Vedno bodi pozoren, kaj daješ svojemu hišnemu ljubljenčku, dobrote, ki so namenjene nam, namreč niso najboljše za občutljivo prebavo naših hišnih ljubljenčkov. Nepravilnosti v prehrani hišnih ljubljenčkov običajno pomenijo pogoste sprehode naslednji dan in v najboljšem primeru povzročijo nelagodje našemu ljubljenčku, včasih pa tudi drisko, ki lahko traja več dni. 

Če pride do nesrečnega dogodka in nekaj hrane vendarle izgine s tvoje mize, je na voljo pomoč v obliki paste Promax. Gre za izdelek, ki podpira zdravje prebavnega sistema. Ali, preprosteje, prvo pomoč pri akutni driski. Izjemno je okusna, zato jo lahko psu ali mački daš neposredno v usta ali v hrano. Je zelo enostavna za uporabo, pri odmerjanju ni veliko preračunavanja – samo težo svojega hišnega ljubljenčka moraš poznati.

Vir fotografije: Pexels

»Vedno bodi pozoren, kaj daješ svojemu hišnemu ljubljenčku, dobrote, ki so namenjene nam, namreč niso najboljše za občutljivo prebavo naših hišnih ljubljenčkov. Nepravilnosti v prehrani hišnih ljubljenčkov običajno pomenijo pogoste sprehode naslednji dan in v najboljšem primeru povzročijo nelagodje našemu ljubljenčku, včasih pa tudi drisko, ki lahko traja več dni.«

Če Charlie (15 kg) ukrade košček s praznično obložene mize, bo torej dobil Promax za srednje velike pasme (10 do 25 kg). Pasta se daje tri dni zapored. Prvi dan daš pasto v količini do oznake 1 na brizgi in enako vsak naslednji dan (do oznake 2 in do oznake 3). Brez ostankov, brez prevelikega odmerka, brez premajhnega odmerka – preprosto kot 1, 2, 3. 

Promax vsebuje vse potrebne sestavine za tvorbo blata in zmanjšanje njegove vodene konsistence, probiotike za ohranitev čim več dobre črevesne mikroflore in hrano za imunske celice za pomoč pri obrambi črevesja pred potencialnimi povzročitelji bolezni. Praktična embalaža vsebuje vse, kar bo pripomoglo k čim hitrejši normalizaciji blata tvojega hišnega ljubljenčka in preprečilo nastanek nadaljnjih težav. 
Če pa je driska po treh dneh še vedno prisotna, se posvetuj z veterinarjem.

Avtor:, Dora Knaffl, dr. vet. med.

Verjetno si že slišal, da se kastrirajo samci in sterilizirajo samice. Pa si vedel, da je ta informacija napačna? 

Kastracija in sterilizacija sta dva različna postopka, ki ju lahko izvede le veterinar. Kastracija je kirurški poseg, pri katerem se samcem trajno odstranijo moda, samicam pa jajčniki, najpogosteje skupaj z maternico. Po tem postopku tvoj hišni ljubljenček preneha proizvajati spolne hormone, njegov nagon po razmnoževanju se prepreči, njegovo dominantno vedenje se pogosto zmanjša, ženske pa se nehajo goniti. Sterilizacija je postopek, s katerim se podvežejo ali prerežejo semenovodi pri samcih in podvežejo jajčniki pri samicah. Proizvodnja hormonov v tem postopku se ne ustavi, le reprodukcija je onemogočena. Po tem postopku se vedenje in spolni nagon tvojega hišnega ljubljenčka ne spremenita, psice pa se še naprej gonijo in privlačijo samce. Kastracija je postopek, ki se izvaja z namenom nadzora in preprečevanja neželenega razmnoževanja hišnih ljubljenčkov, tako da se tako samice kot samci v praksi kastrirajo in ne sterilizirajo. 

Če imaš psa, ki nima rodovnika in ne bo vzrejni pes, vsekakor razmisli o kastraciji. Kastracija poleg preprečevanja spolnih nagonov in onemogočanja razmnoževanja pozitivno vpliva na zdravje tvojega hišnega ljubljenčka. Pri samicah zmanjša možnost razvoja tumorjev mlečnih žlez in reproduktivnih organov, preprečuje lažne nosečnosti, pri samcih pa možnost bolezni prostate. Kastrirani hišni ljubljenčki prav tako ne čutijo frustracij, če se ne razmnožujejo, ker njihov spolni nagon ni izražen. Po kastraciji bo tvoj hišni ljubljenček zagotovo bolj zdrav, srečnejši in mirnejši.

Vir fotografije: Pexels

»Kastracija je kirurški poseg, pri katerem se samcem trajno odstranijo moda, samicam pa jajčniki, najpogosteje skupaj z maternico. Po tem postopku tvoj hišni ljubljenček preneha proizvajati spolne hormone, njegov nagon po razmnoževanju se prepreči, njegovo dominantno vedenje se pogosto zmanjša, ženske pa se nehajo goniti. Sterilizacija je postopek, s katerim se podvežejo ali prerežejo semenovodi pri samcih in podvežejo jajčniki pri samicah. Proizvodnja hormonov v tem postopku se ne ustavi, le reprodukcija je onemogočena.«

Mladi samci lahko začnejo čutiti spolni nagon že v zgodnjem otroštvu. Takrat začnejo v svoji okolici iskati vonjave psic, ki se gonijo, kar popolnoma prevzame njihovo pozornost. Prav tako lahko začnejo varovati ozemlje pred drugimi samci in braniti samice, ki jih dojemajo za svoje. Samice se lahko prvič gonijo že pri približno petih mesecih starosti, kar je pogosto odvisno od njihove velikosti. Manjše samice spolno dozorijo prej, medtem ko samice velikih pasem pogosto dozorijo pri približno enem letu starosti. Gonjenje najlažje opazimo po krvavem izcedku, ki se pojavi iz nožnice. Prav tako bo ta večja kot običajno. Tvoja samička bo s svojim novim vonjem privabila samce, pa tudi na sprehodu bosta zagotovo imeli več pasjih spremljevalcev nasprotnega spola. Samce, ki niso kastrirani, pogosto popolnoma prevzame spolni nagon, zato boš moral svojo samico skrbno paziti, da se ne bo parila. Med gonjenjem jo imej na povodcu, saj je lahko zaradi spolnega nagona nepredvidljiva. Če pa je tvoj hišni ljubljenček nekastriran samec, poskrbi, da je vedno pod nadzorom, da ne bo stekel za samico, ki se goni, in se sparil.

Kot vsak drug kirurški poseg tudi kastracija predstavlja tveganje zaradi anestezije. Veterinar bo zato pred kastracijo temeljito pregledal tvojega ljubljenčka in opravil potrebne krvne preiskave, da preveri, ali je v odličnem zdravstvenem stanju in pripravljen na operacijo. Sama operacija je pri samcih nekoliko enostavnejša, okrevanje pa traja približno teden dni. Pri samicah je postopek zahtevnejši, ker se odpre trebušna votlina, okrevanje pa traja približno dva tedna. Med okrevanjem je pomembno, da zmanjšaš telesno aktivnost svojega psa in preprečiš lizanje rane, da se šivi zacelijo brez zapletov. 

Verjetno te zanima tudi, kdaj kastrirati psa. Če se samice kastrirajo pred prvim gonjenjem, se možnost tumorjev mlečnih žlez drastično zmanjša. Vendar ne pozabi, da imajo spolni hormoni pomembno vlogo pri rasti in razvoju psov. Če si prepričan, da lahko preprečiš, da bi se tvoj hišni ljubljenček nenačrtovano razmnoževal, razmisli o preložitvi kastracije, dokler se ta popolnoma ne razvije. Pri majhnih pasmah se razvoj konča pri približno enem letu starosti, pri srednjih pasmah pri enem letu in pol, pri velikih pasmah pa traja razvoj tudi več kot dve leti. Po kastraciji bodi pozoren na prehrano svojega hišnega ljubljenčka, saj lahko pri nekaterih psih pride do upočasnitve presnove in kopičenja odvečne teže.

Kastracija je rutinski kirurški poseg, ki tvojemu najboljšemu štirinožnemu prijatelju omogoča bolj zdravo življenje brez frustracij. Zagotovila ti bo srečnejše, bolj veselo in bolj brezskrbno vsakodnevno življenje, hkrati pa preprečila možnost neželenih potomcev. Verjamemo, da se boš strinjal z nami, da je zapuščenih psov preveč, zato lahko s kastracijo svojega hišnega ljubljenčka tudi sam pomagaš odpraviti to težavo. Kastracija ima veliko pozitivnih strani, in če imaš kakršna koli dodatna vprašanja, se obrni na strokovne veterinarje v najbližji poslovalnici ZOOCITY, ki ti bodo z veseljem pomagali!

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.

S prihodom pomladi pridejo tudi toplejši, sončni dnevi. Lepše vreme bo tvojega hišnega ljubljenčka zvabilo k preživljanju več časa v naravi, igri v visoki travi, zabavi na prostem. Poleg igre in veselja pa pomlad prinaša tudi nevarnost, ki preži v naravi: zunanje zajedavce.
Mačke so izredno igrive in radovedne živali. Rade sodelujejo v aktivnostih skupaj s svojimi ljudmi, po aktivnostih pa se rade tudi dobro odpočijejo. Mačke, ki hodijo tudi ven, pogosto ostanejo v naravi in pridejo v stik s klopi in bolhami, ki prežijo v okolju in na drugih živalih, s katerimi se srečajo. Klopa, ki se nastani na tvojem hišnem ljubljenčku, boš enostavno opazil in odstranil, medtem ko boš bolhe težje. Če tvoja mačka ne hodi ven in prebiva izključno v hiši, še vedno obstaja možnost, da bo dobila zunanje zajedavce, saj jih lahko prineseš v svoj dom na oblačilih.

Če opaziš, da se tvoj ljubljenček praska bolj kot običajno, ga temeljito preglej in se prepričaj, da nima bolh. Odrasle bolhe so izjemno hitre in se spretno skrivajo v dlaki, zato jih je najlažje opaziti na mestih z manj dlake, kot so pazduhe in prepone. Pogosto jih najdemo tudi okoli korena repa. Podrobno česanje z glavnikom s tankimi, ozkimi zobci ti bo pomagalo najti odrasle bolhe, ki se skrivajo med dlako, če ti mačka dovoli česanje. Če česanja ne mara, pojdi s prsti skozi njeno dlako med crkljanjem in poskusi poiskati bolhe. Tudi na mački in na mestih, kjer običajno počiva, lahko opaziš iztrebke bolh, ki so videti kot drobne, črne pikice. Če jih položiš na bel prtiček in preliješ s kapljico vode, se bodo razmočile in spremenile v rdeč madež. V iztrebkih bolh so namreč ostanki krvi, s katero se hranijo, zato lahko tako z gotovostjo ugotoviš, ali gre za iztrebke ali navadno umazanijo.  

Če si ugotovil, da ima tvoj hišni ljubljenček bolhe, ne skrbi – lahko mu pomagaš. Za mačke, ki hodijo ven in so pravi raziskovalci, uporabi ampulo proti zunanjim zajedavcem. Izberi ampulo, ki vpliva tudi na razvojne stopnje bolh, da težavo rešiš hitreje in učinkoviteje. Ovratnica za takšne mačke ni dobra izbira, saj obstaja velika verjetnost, da jo bodo izgubile. Pri mačkah, ki preživljajo čas tudi zunaj, mora ampula zagotavljati tudi zaščito pred klopi.

Ovratnica je dobra izbira, če tvoja mačka živi izključno v hiši ali hodi ven, vendar ni preveč razpoložena za raziskovanje, pogosteje izbere varnost svojega dvorišča in se igra na travi. V tem primeru ti ne bo treba skrbeti, da bo izgubila ovratnico, in si lahko prepričan, da si ji zagotovil odlično zaščito pred zunanjimi zajedavci.

Vir fotografije: Pexels

»Če opaziš, da se tvoj ljubljenček praska bolj kot običajno, ga temeljito preglej in se prepričaj, da nima bolh. Odrasle bolhe so izjemno hitre in se spretno skrivajo v dlaki, zato jih je najlažje opaziti na mestih z manj dlake, kot so pazduhe in prepone. Pogosto jih najdemo tudi okoli korena repa. Podrobno česanje z glavnikom s tankimi, ozkimi zobci ti bo pomagalo najti odrasle bolhe, ki se skrivajo med dlako, če ti mačka dovoli česanje. Če česanja ne mara, pojdi s prsti skozi njeno dlako med crkljanjem in poskusi poiskati bolhe. Tudi na mački in na mestih, kjer običajno počiva, lahko opaziš iztrebke bolh, ki so videti kot drobne, črne pikice. Če jih položiš na bel prtiček in preliješ s kapljico vode, se bodo razmočile in spremenile v rdeč madež. V iztrebkih bolh so namreč ostanki krvi, s katero se hranijo, zato lahko tako z gotovostjo ugotoviš, ali gre za iztrebke ali navadno umazanijo.«

Ko zaščitiš svojega hišnega ljubljenčka, poskrbi, da odstraniš tudi razvojne stopnje bolh. Odrasle bolhe so tiste, ki živijo in se hranijo na mački, medtem ko se vse njihove razvojne stopnje, jajčeca, ličinke in bube, nahajajo v okolju. Deke, posteljice, rjuhe in podobna ležišča, ki jih je mogoče prati v pralnem stroju, je treba oprati pri visoki temperaturi. Preproge, parket, laminat in kavč natančno posesaj, da odstraniš čim več razvojnih stopenj bolh iz okolice. Vrečko iz sesalnika zavrzi, ker so bolhe spretne in lahko zlahka pridejo iz nje. Vsa območja, kjer tvoj hišni ljubljenček preživlja čas, obdelaj s pršilom proti zajedavcem, ki bo uničilo preostale razvojne faze, da se ne bodo razvile v odrasle bolhe in nadaljevale cikla. Prav tako mački daj tableto proti notranjim zajedavcem, ker je cikel bolh in trakulj tesno povezan. Če imaš v gospodinjstvu tudi druge hišne ljubljenčke, zaščiti še njih, da bolhe ne bodo poiskale novega gostitelja.

Pri izbiri zaščite pred zunanjimi zajedavci upoštevaj, ali tvoja mačka sploh rada nosi ovratnico. Če je odgovor ne, izberi ampulo. Ampula bo zagotovila ustrezno zaščito, vendar le, če jo boš redno in pravočasno nanesel. Učinek ampul proti zunanjim zajedavcem je v povprečju en mesec, zato moraš obvezno obnoviti zaščito svojega hišnega ljubljenčka vsake tri do štiri tedne. Prednost ovratnice je, da ima daljši učinek. Ovratnice delujejo tudi po več kot pol leta, odvisno od vrste, kar je vsekakor praktično. Čeprav je učinek ovratnice daljši, se ne sprosti preveč in upoštevaj čas za menjavo. Ne glede na to, za katero obliko zaščite pred zunanjimi zajedavci se odločiš, je redno obnavljanje zaščite edini način, da zagotoviš stalno zaščito svoje mucke. Tako bo ostala zdrava, srečna in vesela, tvoj igriv ljubljenček pa bo lahko brezskrbno užival tudi zunaj v naravi.

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.

Kmalu bo tu pomlad, dnevi postajajo vse daljši, vreme je lepše, temperature višje, večja pa je tudi aktivnost zunanjih zajedavcev. S prihodom bolj sončnih dni boš s svojim hišnim ljubljenčkom zagotovo preživel več časa v naravi. Bodi pozoren na nevarnost, ki se skriva med travo.

Bolha je majhen zunanji zajedavec, ki se hrani s krvjo sesalcev in ptic. Ima sploščeno telo in dolge, močne noge, s katerimi lahko skoči do 200-krat več kot znaša dolžina njenega telesa. Na tvojega hišnega ljubljenčka lahko preide z drugih živali ali iz okolja. Že ena bolha lahko povzroči infestacijo psa in mu povzroči težave.

Odrasla bolha živi na živali in se tam hrani. Hrani se z odmrlimi kožnimi luskami, lojem, ostanki posušenih iztrebkov okoli anusa in krvjo, do katere pride z vbodom sesala v kožo. Pri psih povzroča srbečico. Slina bolhe je alergen, ki pogosto povzroča reakcije, zato pride do pordelosti in luščenja kože, intenzivnega praskanja, izpadanja dlake in podobnih simptomov. Po parjenju in hranjenju samica bolhe izleže jajčeca, ki padejo z dlake na tla, običajno na preprogo, kavč ali posteljo, kjer hišni ljubljenček spi. Ena samica lahko v nekaj dneh izleže na stotine jajčec, kar jasno kaže na hitrost, s katero se lahko razmnožujejo. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se skrivajo na temnih mestih. Ličinke, ki se zapredejo v kokon, lahko počakajo tudi do šest mesecev na primernega gostitelja. Odrasle bolhe predstavljajo le 5 % celotne populacije bolh, ostalo so jajčeca, ličinke in bube, zato so bolhe kot vrsta tako odporne.

»Bolha je majhen zunanji zajedavec, ki se hrani s krvjo sesalcev in ptic. Ima sploščeno telo in dolge, močne noge, s katerimi lahko skoči do 200-krat več kot znaša dolžina njenega telesa. Na tvojega hišnega ljubljenčka lahko preide z drugih živali ali iz okolja. Že ena bolha lahko povzroči infestacijo psa in mu povzroči težave.«

Vir fotografije: Unsplash

Bolhe pogosto prenašajo različne povzročitelje bakterijskih in virusnih bolezni in sodelujejo v razvojnem ciklu trakulj, katerih jajčeca redno prenašajo. Hranijo se predvsem z živalmi, v primeru odsotnosti ustreznega gostitelja pa preidejo na ljudi in se hranijo z njihovo krvjo. Poleg tega, da so neprijetne in nadležne, so vsekakor lahko nevarne za zdravje hišnih ljubljenčkov in ljudi.

Če opaziš, da se tvoj ljubljenček praska bolj kot običajno, ga temeljito preglej in se prepričaj, da nima bolh. Odrasle bolhe so izjemno hitre in se spretno skrivajo v dlaki, zato jih je najlažje opaziti na mestih z manj dlake, kot so pazduhe in prepone. Pogosto jih najdemo tudi okoli korena repa. Podrobno česanje z glavnikom s tankimi, ozkimi zobci ti bo pomagalo najti odrasle bolhe, ki se skrivajo med dlako. Prav tako lahko na psu in na mestih, kjer običajno počiva, opaziš iztrebke bolh, ki so videti kot drobne, črne pikice. Če jih položiš na bel prtiček in preliješ s kapljico vode, se bodo razmočile in spremenile v rdeč madež. V iztrebkih bolh so namreč ostanki krvi, zato lahko tako z gotovostjo ugotoviš, ali gre za iztrebke ali navadno umazanijo. 

Ko odkriješ bolhe na svojem hišnem ljubljenčku, se oboroži s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, da boš težavo v celoti odpravil. Najprej moraš psa temeljito skopati s šamponom proti zajedavcem. S tem boš odstranil vse odrasle bolhe, ki so na njem. Deke, posteljice, rjuhe in podobna ležišča, ki jih je mogoče prati v pralnem stroju, je treba oprati pri visoki temperaturi. Preproge, parket, laminat in kavč natančno posesaj, da odstraniš čim več razvojnih stopenj bolh iz okolice. Vrečko iz sesalnika zavrzi, ker so bolhe spretne in lahko zlahka pridejo iz nje. Vsa območja, kjer tvoj hišni ljubljenček preživlja čas, obdelaj s pršilom proti zajedavcem, ki bo uničilo preostale razvojne faze, da se ne bodo razvile v odrasle bolhe in nadaljevale cikla. Dva dni po kopanju psa mu nanesi ampulo ali namesti ovratnico proti zunanjim zajedavcem, vendar izberi tisto, ki deluje proti vsem razvojnim stopnjam bolhe. Prav tako mu daj tableto proti notranjim zajedavcem, ker je cikel bolh in trakulj tesno povezan. Če imaš v gospodinjstvu tudi druge hišne ljubljenčke, zaščiti še njih, da bolhe ne bodo poiskale novega gostitelja.

»Razvojni cikel bolh traja od dva do tri tedne. To je obdobje, ko moraš skrbno spremljati svojega hišnega ljubljenčka in ugotoviti, ali bo spet pokazal simptome infestacije z bolhami. Če opaziš, da se še naprej praska, ponovi postopek čiščenja okolice vsaka dva tedna, da popolnoma odpraviš vse razvojne stopnje. Če je minilo že več kot tri tedne in je tvoj najboljši prijatelj srečen, vesel, igriv in ga nič ne srbi, si lahko oddahneš, saj sta se znebila bolh.«

Preventiva je kot vedno najboljša rešitev. Svojemu psu vse leto zagotavljaj redno zaščito pred zunanjimi zajedavci. Le tako si lahko prepričan, da noben od vaju ne bo dobil bolh.


Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Poleg tega, da je dlaka prva stvar, ki jo opazimo na psu, je tudi ogledalo njegovega zdravja. Videz kože in dlak ti lahko pove veliko o prehrani tvojega psa, tj. ali izpolnjuje vse njegove prehranske potrebe. Pravilna prehrana bo polepšala dlako tvojega hišnega ljubljenčka in seveda izboljšala njegovo splošno zdravje. O pomembnosti prehrane priča tudi dejstvo, da je dlaka skoraj v celoti sestavljena iz beljakovin; od 25 % do 30 % beljakovin, ki jih tvoj pes dnevno zaužije, potuje naravnost v kožo in dlako.

Če tvojemu hišnemu ljubljenčku dlaka prekomerno izpada ali pa je suha, groba in brez sijaja, poišči prvi možni razlog v njegovi prehrani. Nižja kakovost hrane ne bo zagotovila dovolj beljakovin, aminokislin, vitaminov in mineralov za razvoj goste, mehke in zdrave dlake. Vzrok slabe kakovosti in prekomernega izpadanja dlake je lahko tudi določena zdravstvena težava. Če sumiš na poslabšanje zdravstvenega stanja svojega hišnega ljubljenčka, obišči veterinarja, ki ti bo znal pomagati.

Poleg kakovostne prehrane lahko psu pomagaš tudi s prehranskimi dopolnili. Prepričani smo, da že poznaš lososovo olje, bogato z omega maščobnimi kislinami, ki bodo v veliki meri pomagale obnoviti kožo in dlako tvojega najboljšega prijatelja. Ali si vedel, da mu lahko pomagajo tudi vitamini?

Vitamin A ima pomembno vlogo pri zdravju kože in dlake. 

Pomaga pri rasti celic, je bistvenega pomena za tvorbo keratina in ohranja mešičke dlake zdrave. Dlaki zagotavlja prožnost in mehkobo.

Vitamin E je odličen antioksidant, ohranja stabilnost celic, funkcionalnost kože in zmanjšuje vnetja. 

Preprečuje prekomerno izpadanje dlake in spodbuja njeno rast.

Vitamin C je tudi antioksidant in podpira sintezo kolagena. 

Lahko popravi poškodovana tkiva in spodbudi rast normalnega tkiva. Preprečuje krhkost in izpadanje dlake. Tako vitamin E kot vitamin C omogočata, da je dlaka mehka in bujna.

Tudi biotin pomaga pri rasti tkiva, enako kot vitamin C, vendar daje kratkoročne rezultate. 

Prav tako pomaga izkoristiti beljakovine za rast dlake.

Pomanjkanje vitamina B lahko povzroči lomljenje in izpadanje dlak, njihovo nezadostno pigmentacijo in slabo zdravje kože.

Pravilna in uravnotežena prehrana bo zagotovila dovolj vitaminov, da bo imel tvoj hišni ljubljenček lepo, gosto, mehko dlako in zdravo kožo. Če je dlaka tvojega psa nekakovostna zaradi pomanjkanja vitaminov, mu lahko vsekakor zagotovi prehransko dopolnilo. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo vitamine za rast in obnovo dlake, so najpogosteje na voljo v obliki tablet, praška ali tekočine. Izberi obliko, ki bo najbolj ustrezala tvojemu ljubljenčku, in mu ne pozabi zagotoviti zdrave prehrane, da bo vedno imel lepo dlako in lahko vsem pokazal svojo lepoto v polnem sijaju.

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.

Hrček je majhna, srčkana žival iz reda glodavcev. Je izjemno vesel, aktiven, igriv in poreden. Je pogost prebivalec naših domov in eden najljubših hišnih ljubljenčkov. Hrčki so, tako kot večina drugih glodavcev, aktivni v mraku in ponoči, kar pomeni, da bodo čez dan spali. Če imaš hrčka za hišnega ljubljenčka, je pomembno, da sprejmeš njegov bioritem in se z njim družiš, ko je buden. 

Njegova dlaka je gosta in mehka na dotik, zato boš zagotovo užival v crkljanju svojega hišnega ljubljenčka. Ker v naravi njegovi sovražniki večinoma letajo, poskrbi, da boš svojega malega hišnega ljubljenčka prijel od spodaj, da se ne bo ustrašil in ti bo zaupal. Za dober odnos s hrčkom boš potreboval veliko potrpežljivosti in nežnosti; tako bosta oba uživala v skupnih trenutkih. Najpogostejši hišni ljubljenčki so roborovski, ruski in sirijski hrček. Povprečno živijo od dve do tri leta, kar je, zagotovo se strinjaš, prekratko.

Ker je hrček izjemno aktivna žival, potrebuje prostorno bivališče z veliko lesenimi igračami in hiško, kjer bo spal in shranjeval svojo hrano. Poleg posodice za hrano in pitnika potrebuje tudi kolo, na katerem bo tekel in porabil odvečno energijo. Ne pozabi mu zagotoviti hrane, prilagojene vrsti, in kopice sena za igro in grizljanje, s čimer si bo tudi krajšal zobe, ki rastejo vse njegovo življenje. Poleg hrane, ki jo lahko dobiš v ZOOCITYJU, lahko svojemu hišnemu ljubljenčku ponudiš sveže sadje, zelenjavo, košček kravjega sira ali kuhanega piščanca. Hrček je glodavec, ki ne uživa le rastlinske hrane, temveč v svoji prehrani potrebuje tudi živalske beljakovine. Izjemno pomembno je, da redno menjaš steljo v njegovem bivališču in bivališče ohranjaš čisto, da bo tvoj hišni ljubljenček srečen in zadovoljen.

Če se sprašuješ, ali bi moral svojega hrčka skopati, je odgovor ne! Hrček je izjemno urejena žival, ki si bo dlako očistila sama in se uredila večkrat na dan. Kopanje z vodo in šamponom vsekakor ni priporočljivo. To stori le, če je na dlaki tvojega hišnega ljubljenčka nekaj, česar ne more sam očistiti. 

»Hrček se kopa izključno v peščeni kopeli. Pesek za glodavce daj v skledo in mu jo ponudi enkrat na dan, da se okopa in odstrani maščobo s svoje dlake. Tvoj hišni ljubljenček se bo rad kopal v pesku in bo užival v valjanju v njem. Tako bo vedno čist, urejen in srečen!«

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.