Mladički prinesejo v družino veliko veselja. So igrivi, veseli, poredni in predvsem izjemno srčkani. Toda z vso srečo, ki nam jo prinesejo, prinesejo tudi odgovornost. Od prvega dne skupnega življenja je treba pasje mladičke socializirati in jih naučiti želenega vedenja, da bi odrasli v predvidljive in poslušne pse. Ena od prvih nalog, ki jo imaš, ko pasji mladiček vstopi v tvoje življenje, je, da ga naučiš, da opravlja potrebo zunaj.

Pasji mladički do 12. tedna starosti večinoma niso sposobni zadrževati potrebe več kot dve uri. Tega niso niti fizično niti psihično sposobni. Tvoja naloga je zato, da svojemu majhnemu najboljšemu prijatelju zagotoviš vse predpogoje, da se bo uspešno naučil, kje opravljati potrebo.
Po spanju, igri in jedi je to idealna priložnost za začetek treninga. To so situacije, ko se bo mladičkom mudilo opraviti potrebo. Z lahkoto boš opazil, da se je mladiček začel prestopati, je živčen, se namešča v položaj za opravljanje potrebe. Vzemi ga in odnesi na mesto, kjer želiš, da opravi potrebo. Po uspešno opravljeni nalogi ne pozabi pokazati svojega navdušenja! Razveseli se, nagradi kužka in pomagaj povezati dejanje z nagrado. Tako bo zelo hitro povezal, kar želiš od njega, in se naučil »prositi« za izhod, ko bo moral opraviti potrebo.

Poleg tega, da bo takšen trening koristen zate in tvojega malega hišnega ljubljenčka, je tudi idealna priložnost, da preveriš, ali je njegova prebava ustrezna. Glede na količino in konsistenco iztrebkov boš lahko videl, ali mu hrana, ki si jo izbral, ustreza. Če so iztrebki majhni in pravilno oblikovani, si lahko prepričan, da s prehrano in prebavo ni nič narobe. Če pa opaziš, da je blato obilno ali mehko, moraš najti vzrok. Vzrok je lahko neustrezna prehrana, lahko pa tudi zajedavci. Zlahka jih boš opazil v blatu; videti so kot bele niti ali riževa zrnca. V primeru zajedavcev obišči veterinarja, ki bo tvojemu majhnemu prijatelju znal pomagati.

Vir fotografije: Unsplash

»Pasji mladički do 12. tedna starosti niso sposobni zadrževati potrebe več kot dve uri. Tega niso niti fizično niti psihično sposobni. Tvoja naloga je zato, da svojemu majhnemu najboljšemu prijatelju zagotoviš vse predpogoje, da se bo uspešno naučil, kje opravljati potrebo. Po spanju, igri in jedi je to idealna priložnost za začetek treninga. To so situacije, ko se bo mladičkom mudilo opraviti potrebo.«

Ko ga začneš učiti opravljati potrebo na želenem mestu, je idealno, da kužka v situacijah, ko opaziš, da se mu mudi opraviti potrebo, vzameš in takoj odneseš ven, nekam na travo. Tako bo zelo hitro povezal, da se potreba opravlja zunaj, na sprehodu, ne doma. Če to na začetku iz kakršnega koli razloga ni mogoče, lahko uporabiš podlage za opravljanje potrebe. Postavi jo nekje v bližini vhodnih vrat in kužka namesto na travo odnesi do podlage. Tako bo imel varen prostor za opravljanje potrebe v hiši, dejanje pa bo postopoma povezal s sprehodom. V tem primeru bo učni proces verjetno nekoliko počasnejši, vendar enako uspešen. Podlage ti lahko pomagajo tudi v situacijah, ko si dolgo odsoten. Kužek bo lahko brezskrbno opravil potrebo na njih, ti pa boš prepričan, da ne bo nobenih nesreč. Pri učenju uporabe podlage ti lahko vsekakor pomagajo tudi posebne kapljice. Kužka bodo privabile k podlagi in ga motivirale, da poveže, da je podlaga idealen kraj za opravljanje potrebe. Tudi v tem primeru se obvezno razveseli in obilno nagradi svojega majhnega prijatelja vsakič, ko bo opravil potrebo na podlagi.

Če se kužku v učnem procesu pripeti nesreča in opravi potrebo na parketu, preprogi ali podobnih mestih, kjer ne bi smel, se nanj ne jezi. Vpitje, udarjanje ali potiskanje gobca na mesto, kjer je opravil potrebo, ga bo samo prestrašilo, pokvarilo vajin odnos in oviralo učenje. Pravzaprav ga lahko tudi spodbudi, da se zaradi slabe izkušnje skrije, ko mu bo sila, in opravi potrebo na primer pod posteljo. Takšne nesreče preprosto prezri. Tvoja odgovornost in naloga je, da opaziš, kdaj mora tvoj majhen prijatelj opraviti potrebo, in da narediš vse, da bo nesreč čim manj. Ob dobrem načrtovanju, obilici okusnih priboljškov in veselih pohvalah bo učenje opravljanja potrebe za oba pozitivna izkušnja, mladiček pa bo hitro in uspešno povezal, kaj se od njega pričakuje. Več časa in truda kot boš vložil na začetku, hitreje se bo mladiček naučil, da je trava idealen kraj, sprehod pa idealen čas za opravljanje potrebe.

Pasji mladički so izjemno inteligentni, vpijejo vse, kar se dogaja v njihovem okolju, hitro se učijo in napredujejo, vendar še vedno potrebujejo našo pomoč na tej poti. Oboroži se s potrpežljivostjo, dobro voljo in okusnimi priboljški. Tako si lahko prepričan, da bo tvoj majhen najboljši prijatelj vedno uspešen pri treningu in hitro napredoval, hkrati pa bosta zgradila čudovit odnos, poln ljubezni in razumevanja. Verjamemo, da se boš strinjal, da imaš zdaj najboljši recept za uspeh!

Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Ljudje komunicirajo z govorjenjem, psi pa z lajanjem. Čeprav nam v nekaterih situacijah lajanje psov morda ne ustreza, je to eden od pomembnih načinov, kako psi komunicirajo med seboj, pa tudi z nami.

Psi z različno tonaliteto in intenzivnostjo lajanja posredujejo informacije o tem, kako se počutijo, kaj želijo ali česa ne. Tako bodo nekateri lajali, ko bodo srečni in navdušeni. Z lajanjem bodo izrazili svoje veselje in ga delili z drugimi psi ali ljudmi. Psi pogosto lajajo, ko nekaj želijo, ko svoje pasje prijatelje vabijo na igro ali ko želijo, da jim vržemo žogico. Lajajo lahko tudi, ko so negotovi ali prestrašeni, pri čemer želijo z lajanjem odgnati tisto, česar se bojijo. Lajajo lahko tudi pri varovanju svojega doma, saj opozarjajo tujce, naj se ne približajo.

Če želiš prepoznati različne laježe, moraš dobro spoznati svojega najboljšega prijatelja. Vsakodnevna komunikacija in druženje z njim ti bosta razkrila, kdaj je srečen, igriv ali prestrašen. Nekateri psi bodo lajali glasno in počasneje, ko bodo srečni in razigrani, spet drugi bodo v primeru razburjenja in sreče lajali hitro, intenzivno. Ko so prestrašeni, bo lajanje pri nekaterih globoko in prodorno, pri drugih pa visoko in hitro. Poleg lajanja bodi pozoren tudi na telesno govorico svojega psa, da boš dobil popolno sliko o njegovih čustvih in natančno vedel, kaj ti želi povedati.

Svojega najboljšega prijatelja lahko naučiš lajati, ko ga za to prosiš. Tako bo lajanje zanj postalo nov zabaven trik. Prav tako ga lahko naučiš, da neha lajati, ko mu to rečeš. Da bi ga naučil nehati lajati, ga moraš najprej naučiti lajati na določeno besedo. Izberi ukaz, ki ti je najbolj všeč, na primer »daj glas«. Oboroži se z najljubšimi priboljški ali igračami, umaknita se v miren prostor, kjer vaju drugi ne bodo motili, in začnita trenirati. Pokaži mu priboljšek ali igračo, vendar mu je ne daj. Kaži mu jo, pripravi ga do tega, da ji sledi, dokler ne zalaja od navdušenja. Ko zalaja, povej ukaz, ki si ga izbral, in psa navdušeno nagradi. Ko mu ta vaja postane popolnoma jasna in začne lajati takoj, ko začneš s treningom, lahko poskusiš izgovoriti ukaz, ne da bi ga zvabil z igračo ali priboljškom. Če je po tem, ko si povedal ukaz, tvoj najboljši prijatelj zalajal, veš, da je ukaz povezal z dejanjem in da je tvoje učenje končano. Še naprej vadita lajanje na ukaz, kadar koli želiš, in ga obvezno nagradi po vsaki uspešni vaji.

Vir fotografije: Pexels

»Psi z različno tonaliteto in intenzivnostjo lajanja posredujejo informacije o tem, kako se počutijo, kaj želijo ali česa ne. Tako bodo nekateri lajali, ko bodo srečni in navdušeni. Z lajanjem bodo izrazili svoje veselje in ga delili z drugimi psi ali ljudmi. Psi pogosto lajajo, ko nekaj želijo, ko svoje pasje prijatelje vabijo na igro ali ko želijo, da jim vržemo žogico. Lajajo lahko tudi, ko so negotovi ali prestrašeni, pri čemer želijo z lajanjem odgnati tisto, česar se bojijo. Lajajo lahko tudi pri varovanju svojega doma, saj opozarjajo tujce, naj se ne približajo.«

Ko bo obvladal vajo lajanja, lahko začneš vaditi tišino. Izberi ukaz, ki ti je najbolj všeč, na primer »tiho«. Spodbujaj svojega hišnega ljubljenčka, da laja, tako da mu poveš ukaz za lajanje, ki ga zdaj dobro pozna. V trenutku, ko preneha lajati, povej ukaz za tišino in ga bogato nagradi. Ko tvoj najboljši prijatelj obvlada oba ukaza, lahko začneš z resnejšo vadbo. Povej mu »daj glas«, in ko začne lajati, mu reci »tiho«. Tako bosta vadila oba ukaza in se vmes zelo zabavala. Vaja »daj glas« bo za tvojega psa zabavna in bo v njej užival, medtem ko ti lahko vaja »tiho« pomaga, če želiš, da kadar koli preneha lajati.

Učenje trikov, ki sta v resnici ti dve vaji, je zabavno in koristno zate in tvojega najboljšega prijatelja. Naučil se bo novih stvari, se mentalno utrudil, hkrati pa bosta zgradila odličen odnos. Trike ga lahko začneš učiti, kadar koli želiš. Pes ni nikoli premlad ali prestar za učenje novih vaj. Čeprav se bo mladiček učil hitreje in lažje, to ne pomeni, da starejšega hišnega ljubljenčka ne moreš naučiti novega trika. Vse, kar potrebuješ za trening, so dobra volja, priboljški ali igrača in veliko potrpljenja.

Da bi se pes hitro učil in napredoval, ga je pomembno nagraditi vsakič, ko uspešno zaključi vajo, in to v nekaj sekundah po tem, ko je opravil dejanje, za katerega si ga prosil. Tako bo povezal, da mu dobro opravljena vaja prinese nagrado, in jo bo z veseljem ponovil. Poleg priboljška ali igrače ga ne pozabi nagraditi tudi verbalno s svojim veselim in toplim glasom, ki mu bo še dodatno potrdil, da je bil priden.

»Daj glas« in »tiho« sta le dva od mnogih ukazov, ki jih lahko naučiš svojega najboljšega prijatelja. Vsaka nova vaja poslušnosti ali trik, ki se ga nauči, mu bo pomagal, da se lažje spopade z vsakodnevnimi situacijami, hkrati pa ti bo pomagal zgraditi čudovit odnos, poln medsebojnega razumevanja in spoštovanja. 

Hitro torej steci v ZOOCITY po okusne priboljške in se začnita učiti. Prepričani smo, da bosta oba uživala!

Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Psi so zelo inteligentne živali, ki se radi učijo. Učijo se že v leglu, kjer se učijo od mame, bratov in sester. Njihova sposobnost učenja in prilagajanja jim omogoča, da zelo hitro razumejo različne situacije, v katerih se lahko znajdejo. Kot družabne živali so izjemno povezani z ljudmi, zato se zlahka naučijo razumeti našo telesno govorico in način komunikacije.

S treningom vaj poslušnosti in trikov poslušnosti lahko začneš takoj. Psi kot mladički veliko lažje in hitreje obvladajo nove vaje, tako da ti ni treba čakati. Ena prvih vaj, ki jo lahko naučiš svojega novega hišnega ljubljenčka, je, da sede, leže, počaka, pride, se obrne, pomaha z repom in podobne zabavne trike. 

Daj tačko je zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih trikov, ki jih lahko vadita. Poleg tega, da so izjemno srčkani, ko dajo tačko, se s tem trikom psi naučijo ozavestiti svoje sprednje noge. Če psa naučiš, da da tako levo kot desno tačko, mu bodo ti srčkani triki pomagali v situacijah, ko bo moral obe tački uporabljati enako spretno. Glede na to, da so psi, tako kot ljudje, levičarji ali desničarji, je uporaba obeh tačk vsekakor dragocena veščina.


Vir fotografije: Pexels

Svojega najboljšega prijatelja lahko zelo enostavno naučiš, da da tačko. Oboroži se s potrpežljivostjo in okusnimi priboljški. Izberi, kako želiš poimenovati ta trik, ne glede na to, ali želiš uporabiti besedo »daj tačko« ali kakšno drugo besedo, ki ti je ljubša. V roko skrij nekaj okusnih, dišečih priboljškov, jo zapri in pokaži psu. Zdaj moraš le še počakati. Pes bo zelo verjetno najprej poskušal polizati tvojo pest, morda jo bo grizljal, poskušal priti do priboljška na različne načine. Na neki točki bo poskušal odpreti tvojo pest s svojo tačko. Takrat se boš razveselil, povedal ukaz, ki si ga izbral, odprl pest in nagradil svojega hišnega ljubljenčka. 

Ponavljaj vajo, dokler ti pes ne da tačke takoj, ko vidi tvojo roko s priboljški. Naslednji korak je dati psu prazno roko in izgovoriti ukaz. Če ti pes da tačko v prazno roko, veš, da vajo obvlada. Ne pozabi razveseliti in nagraditi psa vsakič, ko uspešno zaključi vajo, tudi če je bila tvoja roka prazna. Če kadar koli opaziš, da je učenje za psa postalo pretežko ali da ne napreduje, se vrni korak nazaj in uspeh bo zagotovljen.

»Daj mi tačko je zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih trikov, ki jih lahko vadita. Poleg tega, da so izjemno srčkani, ko dajo tačko, se s tem trikom psi naučijo ozavestiti svoje sprednje noge. Če psa naučiš, da da tako levo kot desno tačko, mu bodo ti srčkani triki pomagali v situacijah, ko bo moral obe tački uporabljati enako spretno. Glede na to, da so psi, tako kot ljudje, levičarji ali desničarji, je uporaba obeh tačk vsekakor dragocena veščina.«

Za vadbo katere koli vaje, tudi dajanje tačke, izberi trenutek, ko boš videl, da se tvoj najboljši prijatelj dobro počuti. Nekateri psi se bodo boljše odrezali zjutraj, ko bodo polni energije, drugi pa bodo bolj osredotočeni zvečer, ko bodo bolj utrujeni. Vsak pes je drugačen, zato spoznaj svojega hišnega ljubljenčka in ugotovi, kdaj se bo največ naučil. Pomembno je, da je motiviran, da je trening zanj zabaven in da ga ne izčrpa preveč.

Ne glede na to, ali se odločiš za trening zjutraj ali zvečer, zunaj ali v hiši, je pomembno, da se tvoj najboljši prijatelj razvije v predvidljivega in poslušnega psa. Vaje poslušnosti mu bodo pomagale krmariti po vsakodnevnem življenju in izzivih, s katerimi se sooča, zabavni triki pa mu bodo pomagali razviti samozavest in zapolnili dan. 

Vsaka vaja, ki jo opravita skupaj, bo poglobila vajin odnos in vama pomagala, da se povežeta. Učenje je vsekakor lahko zabavno in koristno. Če še nisi poskusil, pohiti in nauči svojega hišnega ljubljenčka, da da tačko. 

Prepričani smo, da bosta oba uživala v končnem rezultatu in celotnem učnem procesu!

Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Če je tvoj najboljši prijatelj pes, si verjetno že imel priložnost spoznati eno od različnih vrst plenic za pse. Ko govorimo o plenicah, najpogosteje mislimo na higienske podlage za enkratno uporabo pri mladičkih, ki morajo opraviti potrebo. Obstajajo tudi plenice za uporabo v primerih inkontinence in hlačke z vložki za psice, ki se gonijo.

Mladiček, še posebej pred 12. tednom starosti, ne more dolgo zadrževati potrebe, zato bodo te podlage za opravljanje potrebe močno olajšale ta čas prilagajanja. Če pustiš kuža nekaj časa samega doma, ne glede na to, ali gre za mladička ali odraslega psa, je dobra ideja, da imaš prostor, kjer lahko opravi potrebo, medtem ko te ni. 

Vir fotografije: Pexels

Če želiš, da bi tvoj hišni ljubljenček hitreje povezal opravljanje potrebe z odhodom ven, postavi podlago blizu vrat. Če ga želiš na podlago navaditi hitreje, jo po vsaki menjavi nakapaj s posebnimi kapljicami. Podlago zamenjaj po dveh do treh manjših potrebah oziroma ko je polovica podlage napolnjena z urinom, da se izogneš neredu in neželenim vonjavam. 

Ne pozabi nagraditi prijatelja z njegovim najljubšim priboljškom za vsako opravljanje potrebe na podlagi (namesto na preprogi). Če želiš preprečiti uhajanje tekočine iz prepojene podlage, jo lahko položiš na neprepustni podstavek.

Če je tvoj prijatelj že odrasel in ga moraš naučiti nositi plenico, ti bodo pri tem v veliko pomoč tudi priboljški. Po spoznavanju in oblačenju plenic ga nagradi in se zabavaj z njim, dokler se ne navadi na občutek, da jih nosi. Sprva bo morda potrebno nekaj več truda, vendar se bo kmalu navadil na nova pravila.

»Mladiček, še posebej pred 12. tednom starosti, ne more dolgo zadrževati potrebe, zato bodo te podlage za opravljanje potrebe močno olajšale ta čas navajanja. Če pustiš kuža nekaj časa samega doma, ne glede na to, ali gre za mladička ali odraslega psa, je dobra ideja, da imaš prostor, kjer lahko opravi potrebo, medtem ko te ni.«

Pri plenicah, ki se oblečejo, razlikujemo med klasičnimi plenicami z odprtino za rep in plenicami za samce. Oba tipa imata lahko nastavljive pritrdilne elemente ali gumijasti obroč, ki poveča udobje ter zagotavlja neprepustnost in ohranjanje higiene med uporabo. Pri izbiri je pomembno, da so izdelane iz zelo vpojnih materialov. Nekatere vrste imajo tudi indikatorje, ki kažejo, kdaj je čas za menjavo plenice. Te vrste plenic bodo zelo koristne, če se tvoj prijatelj iz kakršnega koli razloga sooča z inkontinenco. Če pa gre za samico, ki se goni, so najboljša izbira elastične hlačke za večkratno uporabo z zamenljivimi vložki za enkratno uporabo.

V vsakem primeru izberi plenice ali hlačke, ki ustrezajo velikosti in telesu tvojega hišnega ljubljenčka ter so izdelane iz zračnih, hipoalergenih in zelo vpojnih materialov, da preprečiš širjenje neprijetnih vonjav in razvoj bakterij. V nasprotnem primeru lahko lažje pride do draženja kože in dodatnih zdravstvenih težav, kakovostni materiali pa so vedno tudi udobnejši, zato bo čas navajanja nanje krajši.
Prav tako je treba plenico čim prej zamenjati po opravljanju potrebe, hlačke za obdobje gonjenja pa je treba oprati in ohranjati čiste s sredstvi, ki so varna za kožo tvojega hišnega ljubljenčka. Če opaziš kakšno rdečico ali draženje na koži ali nenavadno vedenje svojega hišnega ljubljenčka, obišči veterinarja, da rešite težavo ob nastanku.

Zdaj, ko si seznanjen z vsemi pomembnimi informacijami, izberi pravi izdelek in z malo prilagoditve na obeh straneh bosta s svojim najboljšim prijateljem pripravljena na nemoteno in brezskrbno uživanje v skupnem vsakodnevnem življenju!

Avtorica: Paula Harapin

Verjamemo, da je obdobje kopanja, plavanja in igranja na soncu najljubši čas v letu zate in tvojega kosmatinca, žal pa je to tudi najljubši čas številnih škodljivcev. Ušesne garje, Otodectes cynotis, so eden najpogostejših zajedavcev, ki lahko povzročijo nevšečnosti tvojemu hišnemu ljubljenčku – še posebej, če gre za mačko. Kot pove že ime, se ta vrsta garij naseli predvsem v ušesih. S prostim očesom jih boš zelo težko opazil, prenašajo pa se tudi s posrednim stikom, zato se lahko zgodi, da se okužba dolgo ne zdravi in povzroči sekundarna vnetja ter številne resnejše težave. 

Zaradi vlage, toplote in hranljive podlage so ušesa idealen dom za garje. Odrasel subjekt je bele barve in na gostitelju živi približno dva meseca, razvoj jajčec pa traja približno dvajset dni. Hranijo se z ušesnim voskom in kožo, zato so prvi znaki, da ima tvoj prijatelj garje, običajno temni madeži sveže ali suhe krvi v ušesnem kanalu hišnega ljubljenčka in neprijeten vonj, ki se pojavi iz ušes. Ker njihova prisotnost povzroča bolečino in nelagodje, jih lahko prepoznaš tudi po intenzivnem praskanju in tresenju glave, v nekaterih primerih pa tudi po izgubi ravnotežja ali zanašanju pri gibanju. 

»Ušesne garje se hranijo z ušesnim voskom in kožo, zato so prvi znaki, da ima tvoj prijatelj garje, običajno temni madeži sveže ali suhe krvi v ušesnem kanalu hišnega ljubljenčka in neprijeten vonj, ki se pojavi iz ušes.«

Vir fotografije: Pexels

Zaradi vsega tega bodo hišni ljubljenčki, zlasti mačke, pogosto še posebej nemirni in razdražljivi. V primeru prisotnosti tega zajedavca je potrebno zdravljenje, da tvoj hišni ljubljenček ne dobi kakšne vrste bakterijske ali glivične okužbe, ki se lahko pojavi v hujših primerih. Dolgotrajna okužba lahko povzroči trajno izgubo sluha. Če imaš doma več hišnih ljubljenčkov, vedi, da se lahko poleg mačk garje zlahka razširijo tudi na pse, kunce, morske prašičke in celo hrčke!

Da bi zmanjšal možnost okužbe z garjami, moraš redno pregledovati ušesa svojega kosmatinca. Po vsakem kopanju poskrbi, da bodo ušesa suha in čista, vsaka dva tedna pa vanje nakapaj losjon Bio-Groom Ear Mite, ki bo vidno pripomogel k ohranjanju higiene ušesnih kanalov in preprečil nastanek ušesnih garij. Te kapljice so tudi učinkovito sredstvo za zatiranje garij, ki so že naseljene na tvojem hišnem ljubljenčku; v tem primeru jih uporabi vsaka dva dneva. Poleg skrbi za sama ušesa lahko ljubljenčka zaščitiš tudi z ampulo, ki deluje proti ušesnim garjam in jo lahko kupiš pri veterinarju.

»Da bi zmanjšali možnost okužbe z garjami, moraš redno pregledovati ušesa svojega kosmatinca. Po vsakem kopanju poskrbi, da bodo ušesa suha in čista, vsaka dva tedna pa jih nakapaj z izdelkom Bio-Groom Ear Mite, ki bo vidno pripomogel k ohranjanju higiene ušesnih kanalov in preprečil nastanek ušesnih garij.«

Če pri svojem hišnem ljubljenčku opaziš katerega od teh simptomov, moraš vsekakor obiskati veterinarja, ki bo opravil kratek pregled in ti z gotovostjo povedal, ali gre za ušesne garje ali ne, in po potrebi predpisal zdravljenje. Zdravljenje običajno vključuje izpiranje in čiščenje ušes ter nato vnos tekočine proti garjam v ušesa. V hujših primerih je lahko potrebno tudi zdravljenje z antibiotiki. Če želiš ustaviti obstoječe in preprečiti ponovno širjenje škodljivcev, je pomembno, da razkužiš prijateljev prostor, zlasti posteljo. Če ljubljenček garje že ima, ne pozabi pregledati drugih hišnih ljubljenčkov, da preveriš, ali se škodljivci še niso razširili.

Zaključimo lahko, da lahko ušesne garje, čeprav so izjemno majhne, povzročijo resne poškodbe, če jih ne zdravimo. Z rednimi pregledi ušes in vzdrževanjem higiene boš znatno zmanjšal možnost, da bi se ta zajedavec pojavil in razširil, ter ohranil visoko kakovost življenja svojega štirinožnega prijatelja! 

Avtorica: Paula Harapin

Hrček ne grize, ker bi bil zlonameren.

Poskrbi, da se bo tvoj ljubljenček ob tebi počutil varno, ter vama tako zagotovi prijetno in neboleče druženje.

Hrčki so zanimivi majhni hišni ljubljenčki, ki s svojim igrivim značajem zabavajo vso družino. So nočne živali, zato bodo aktivnejši zvečer in ponoči. Čez dan bodo večinoma spali ali se občasno zbudili, da bi se najedli in si pretegnili nogice. Čeprav so večinoma nežni in krhki hišni ljubljenčki, prijazni in krotki po značaju, te lahko hrček tudi nenadoma ugrizne. Obstaja več možnih razlogov, zakaj bi nas lahko naš ljubljeni hišni ljubljenček ugriznil.

Ker so nočne živali, hrčki čez dan spijo. Če zbudiš hrčka in ga vzameš v naročje napol zaspanega, te lahko hrček zamenja za neznanca in te iz strahu ugrizne. Če moraš iz kakršnega koli razloga zbuditi svojega hrčka iz globokega spanca, mu daj čas, ko se zbudi, da se prebudi in ugotovi, da si to ti in da ni razloga za skrb.

Ko hrčka primeš od zgoraj, se lahko prestraši in te ugrizne. Naravni sovražniki hrčkov običajno letijo ali so večji od hrčkov, zato se jim približajo od zgoraj. Če želiš prijeti svojega hišnega ljubljenčka v roke, ga primi od spodaj. Tako bo vedel, da si to ti, zavohal bo tvoj vonj, čutil stabilnost pod nogami in se ne bo prestrašil in te ugriznil iz strahu.

Če si jedel sočno, dišečo zelenjavo, sadje, sir ali morda piščanca, si po jedi nisi umil rok in si se odločil obiskati svojega hišnega ljubljenčka, lahko pričakuješ, da te bo hrček ugriznil. Ne zaradi strahu, temveč zato, ker tvoji prsti dišijo po okusni hrani. Po rokovanju s takšnimi živili si ne pozabi umiti rok, da odstraniš vonj s svojih prstov, da jih tvoj hišni ljubljenček ne zamenja za kos sira in jih poskuša ugrizniti.

Hrčki niso zlonamerne živali in te ne bodo ugriznili brez razloga. Ugriz je njihov obrambni mehanizem in ga bodo uporabili le, ko se bodo počutili ogrožene. Poskrbi, da se bo tvoj ljubljenček počutil varno s teboj in da bo vajino druženje vedno v obojestransko zadovoljstvo.

Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Prebavni sistem ptic se razlikuje od prebavnega sistema drugih živali.

Za pravilno in zdravo prebavo zagotovi svoji papigi veliko kamenčkov.

Prebavni sistem ptic je specifičen in se razlikuje od prebavnega sistema drugih živali. Začne se s kljunom, ki ne vsebuje zob kot pri drugih živalih. Kljun ptica uporablja za jemanje hrane in odstranjevanje semen iz lupin. Ptice pogoltnejo hrano skoraj v enem kosu, goltanje pa jim olajša slina.

Pogoltnjena hrana vstopi v požiralnik, na koncu katerega se nahaja razširitev, imenovana golša. Golša služi kot shramba, v kateri se hrana mehča. Pri odraslih pticah je golša težko vidna od zunaj, ker je prekrita s perjem, pri golih pticah pa je dobro vidna, še posebej po tem, ko se najedo in napolnijo golšo s hrano.

Hrana iz golše odpotuje v želodec, ki je sestavljen iz dveh delov: žleznega in mišičnega. Žlezni del razgradi hrano s pomočjo prebavnih sokov, medtem ko se v mišičnem hrana zdrobi s pomočjo kamenčkov, ki jih ptica poje.

Iz želodca odpotuje hrana v tanko črevo, kjer se razgradi in hranila vstopijo v krvni obtok. Neprebavljeni ostanki hrane nadaljujejo svojo pot v debelo črevo in zapustijo telo skozi kloako.

Kot lahko vidiš, imajo kamenčki veliko vlogo pri prebavi tvojega pernatega hišnega ljubljenčka. Prav zato v kletki vedno zagotovi dodatno posodico, v katero boš dal pesek ali grit. Tako bo tvoj papagaj imel vir čistih kamenčkov, ki jih bo po potrebi pojedel in s tem omogočil pravilno delovanje mišičnega dela želodca in potrebno drobljenje hrane.

Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Perje v hiše ne izvira vedno iz vzglavnikov.

Oskrbi svojo papigo s potrebnimi vitamini in minerali ter pospeši in olajšaj proces izpadanja perja.

Pticam v določenem obdobju izpade perje. Tako kot izpada dlaka psom in mačkom, izpada perje pticam. Med izpadanjem perja ptič izgubi staro perje in zraste mu novo. To se zgodi sezonsko, ko se menjajo letni časi, najpogosteje spomladi in jeseni.

Da se to dogaja, lahko opaziš po veliki količini perja, ki ga boš našel v kletki in okoli nje. To bodo večinoma majhna, puhasta peresa, našel boš pa tudi kakšno veliko, letalno. Tvoj hišni ljubljenček bo zelo verjetno razdražljiv in slabo razpoložen v tem času. Zaradi menjave perja ga bo srbela koža, zato boš opazil, da se pogosteje čisti s kljunom. Novo perje na papigi lahko prepoznaš po beli ovojnici okoli njega. Videti bo zelo čudno, tvoj hišni ljubljenček pa bo v tem času dobil popolnoma drugačen, rahlo »scufan« videz. Ko bo zamenjal vso perje in mu bo zraslo novo, bo tvoja papiga še lepša in bolj sijoča kot prej.

Obdobje izpadanja perja je za ptice precej stresno in neprijetno. Ta postopek lahko olajšaš svojemu hišnemu ljubljenčku in ga pospešiš na več načinov. Zagotovi svoji papigi majhno kopalno kad. Kopanje bo pomirilo srbenje kože in pospešilo izpadanje perja. Pogosto jo lahko tudi poškropiš z vodo, da jo osvežiš in pomiriš srbečico. Pazi samo, da po kopanju ali škropljenju papiga ne bo na hladnem ali prepihu, da se ne prehladi.

Za priboljšek ji daj veliko sadja in zelenjave. Oboje je bogato z vitamini, ki bodo podprli zdravje tvojega hišnega ljubljenčka in olajšali njegov proces izpadanja perja. Lahko mu kupiš tudi kombinacijo vitaminov in mineralov v kapljicah, prilagojenih procesu izpadanja perja, ki jih dodaš v njegovo pitno vodo. Kapljice Trixie Mauser ali kapljice Beaphar Multi-Vit so se izkazale za odlično kombinacijo vitaminov. Od dodatkov je dobra izbira tudi Beaphar Moult Mix, kombinacija semen, ki vsebujejo vitamine in minerale, prilagojene obdobju izpadanja perja, ki se dodajo hrani. Ne glede na to, katero kombinacijo izbereš, bodo vitamini in minerali pospešili proces izpadanja perja, olajšali rast novih peres ter papigi zagotovili lep videz in sijoče perje.

Izpadanje perja je normalen proces, ki ga doživlja vsaka ptica. Čeprav je to za ptico stresno in naporno, lahko svojemu hišnemu ljubljenčku pomagaš in mu olajšaš to neprijetno obdobje. Ne bodi presenečen, če bo tvoj papagaj med obdobjem izpadanja perja nehal letati ali pa bo letal težje. Njegovo perje je v tem obdobju šibko in letenje zanj ni užitek, zato bo morda raje počival v kletki, dokler se to obdobje ne konča. Takoj, ko bo zamenjal perje, bo spet užival v letenju in se še naprej brezskrbno družil s teboj.

Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Požrešnost lahko škodi tvojemu hišnemu ljubljenčku.

Nauči svojega hišnega ljubljenčka počasnega prehranjevanja in prepreči morebitne zdravstvene težave.

Naši hišni ljubljenčki so pogosto nagnjeni k požrešnosti, zlasti psi in mačke. To se lahko zgodi iz več razlogov. Morda so zdolgočaseni ali osamljeni, zato se njihovo navdušenje poveča, ko pride čas za obrok. Morda jih skrbi, da bodo druge živali, s katerimi živijo, pojedle njihov obrok, zato ga hitro požrejo. Obstaja tudi možnost, da je hišni ljubljenček bolan. Vzrok je lahko bolezen ščitnice ali sladkorna bolezen, ki lahko povzroči požrešnost. Možno je tudi, da tvoj hišni ljubljenček preprosto preveč rad jé svojo okusno hrano in se ne more nadzorovati ter jesti počasneje. Ne glede na razlog sledi nekaj načinov, kako lahko pomagaš svojemu hišnemu ljubljenčku jesti počasneje. Požrešnost lahko povzroči bruhanje, kopičenje zraka v prebavnem sistemu, težave pri prebavi hrane in pridobivanje telesne teže. Takšen način prehranjevanja zagotovo ni nekaj, česar bi si želeli za svojega hišnega ljubljenčka.

Hranjenje lahko upočasnimo tako, da hišni ljubljenček dobi hrano skozi delo ali igro namesto v posodico. Nauči svojega hišnega ljubljenčka nekaj trikov ali vaj poslušnosti in ga nagradi s hrano. Tako bo jedel počasneje. Njegovo hrano lahko skriješ tudi v interaktivno igračo. S takšno igračo bo počasi jedel in se medtem mentalno utrudil.

Hranjenje lahko upočasniš tudi tako, da dehidrirano hrano razprostreš po večji podlagi, preprogi ali jo razdeliš na več posodic, ki jih postaviš na različna mesta v hiši. Tako tvoj hišni ljubljenček ne bo mogel pojesti celotnega obroka naenkrat, ampak bo jedel postopoma, počasneje kot običajno.

V posodico lahko postaviš tudi različne ovire, tako da mora hišni ljubljenček s svojim gobčkom poiskati pot okoli njih, zaradi česar bo jedel počasneje. Dobra ovira so lahko tudi velike žogice, manjši lončki ali kakšen podoben predmet, ki ga tvoj hišni ljubljenček ne bo mogel pomotoma pogoltniti s hrano, kar mu bo otežilo dostop do hrane v posodici. V posodico lahko naliješ tudi majhno količino vode. Nekatere hišne ljubljenčke bo voda upočasnila, zato ne bodo jedli tako požrešno.

Hišnemu ljubljenčku lahko zagotovi tudi posodico za počasnejše hranjenje, ki je izdelana z ovirami, ki jih mora hišni ljubljenček s svojim gobcem zaobiti, da dobi hrano. Odlično posodico te vrste ti ponuja proizvajalec Trixie.

Bodi domiseln, preizkusi različne načine in odkrij tistega, s katerim bo tvoj hišni ljubljenček pojedel svoj obrok najpočasneje. Požrešnost nikakor ni dobra za zdravje tvojega hišnega ljubljenčka, zato bi ga moral te neprijetne navade odvaditi.

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.

Želve so izredno nenavadne in zanimive živali. Živijo na kopnem, v rekah, jezerih in morjih, krasi pa jih edinstven oklep. Njihov oklep jih loči od drugih plazilcev in jim zagotavlja značilen videz. Oklep je lahko mehak, izdelan iz več plasti kože ali trd, izdelan iz keratina. 

Ena najbolj znanih morskih želv je glavata želva, pogosta prebivalka Jadranskega morja. Grška želva po drugi strani naseljuje jadransko obalo. Živi v suhem, skalnatem, zaraščenem grmičevju, najdemo pa jo tudi na vrtovih. Je zakonsko zaščitena živalska vrsta na Hrvaškem. Močvirska sklednica je ena od dveh vrst sladkovodnih želv, ki jih najdemo v Evropi. Je pogosta prebivalka jezer in mirnejših tokov rek celinske Hrvaške. Je strogo zaščitena vrsta, na žalost pa je ogrožena tudi zato, ker rdečeuha in rumenouha želva, invazivni vrsti, vse pogosteje zasedata njen naravni habitat. Glavate želve in močvirske sklednice niso dovoljene kot hišni ljubljenčki, medtem ko so grške želve, rdeče- in rumenouhe želve pogosti prebivalci naših domov. 

Grška želva je kopenska želva, ki ji je treba zagotoviti ustrezne pogoje, da bo zdrava in bo dolgo živela. Zraste do velikosti 25 do 30 centimetrov in se hrani s travami, deteljo, regratom, rmanom, ognjičem in podobnimi zelišči. Ne sme se hraniti z mesno hrano ali sadjem in zelenjavo, kar je najpogostejša napaka lastnikov grške želve kot hišnega ljubljenčka. V idealnem primeru naj živi na vrtu, kjer bo imela stalen dostop do različnih rastlin in dovolj sončne svetlobe. Če bo živela v terariju, mora biti ta dolg vsaj 5 dolžin in širok 3 dolžine njenega oklepa. Priskrbi ji kokosovo šoto kot podlago, skrivališče, posodico za hrano in plitvo posodico za vodo, ker ni dobra plavalka. 

Vir fotografije: Pexels

»Glavate želve in močvirske sklednice niso dovoljene kot hišni ljubljenčki, medtem ko so grške, rdeče- in rumenouhe želve pogosti prebivalci naših domov.«

Rdeča- in rumenouha želva sta dve vrsti vodnih želv, ki izvirata iz Severne Amerike. Hranijo se z ribami, mesom, polži, rakci in različnimi vodnimi rastlinami. Majhne želve so velike kot kovanec za 2 evra, odrasle pa lahko zrastejo tudi do 35 centimetrov. Njihova velikost je najpogostejši razlog, da jih ljudje, ko postanejo prevelike za terarij, spustijo v naravo, v jezera, kot so zagrebški Maksimir, Bundek ali Jarun. To vsekakor ni priporočljivo in je z zakonom prepovedano. Te želve so hitrejše in okretnejše od naših močvirskih sklednic, zato z njimi tekmujejo za ozemlje, hrano in prostor za razmnoževanje. Posledično se je število močvirskih sklednic v naravi znatno zmanjšalo in so ogrožene. Da bi zmanjšali število zapuščenih rdeče- in rumenouhih želv ter ohranili močvirsko sklednico, je prepovedana njihova prodaja v trgovinah za hišne ljubljenčke. 

Če želiš imeti rdeče- ali rumenouho želvo kot hišnega ljubljenčka, ji moraš vsekakor zagotoviti dovolj velik terarij. Dolg mora biti vsaj 150 centimetrov in imeti prostornino 300 do 400 litrov vode. Terarij mora imeti tudi kopenski del, kjer se želva lahko sonči in po potrebi ogreje. Voda mora biti topla, zato je za ohranjanje konstantne temperature obvezen grelec. Potreben je tudi filter, da je voda vedno čista in varna za tvojega vodnega ljubljenčka.

»Rdeča- in rumenouha želva sta dve vrsti vodnih želv, ki izvirata iz Severne Amerike. Hranijo se z ribami, mesom, polži, rakci in različnimi vodnimi rastlinami. Majhne želve so velike kot kovanec za 2 evra, odrasle pa lahko zrastejo tudi do 35 centimetrov.«

Vse želve, tako kot drugi plazilci, so odvisne od zunanje temperature, zato jim zagotovi dvignjen prostor za sončenje, ki ga boš ogreval z ogrevalno lučko. Poleg ogrevanja potrebujejo želve tudi UVA-/UVB-lučko, ki je potrebna za sintezo vitamina D3. Želve pozimi prezimijo, zato jim moraš zagotoviti tudi prave pogoje za brezskrben zimski spanec.

Te zanimive živali so res lahko idealni hišni ljubljenčki. Zagotovo se boš sprostil in razvedril, medtem ko jih boš opazoval, kako hodijo, plavajo, se sončijo ali počivajo. Čeprav se sprva zdijo preprosti hišni ljubljenčki, moraš skrbno razmisliti o pogojih, ki jih zahtevajo, in o tem, ali jih lahko zagotoviš. Prav tako jih ne smeš jemati iz narave, ampak jih obvezno kupi pri registriranem rejcu. S pravimi življenjskimi pogoji, prehrano in razsvetljavo lahko tvoj nov hišni ljubljenček z oklepom živi več kot 100 let.

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.