Stran 2 - Njega i zdravlje

Stresne situacije so del vsakodnevnega življenja. Tako kot ti čutiš strah, živčnost in stres jih lahko čuti tudi tvoj hišni ljubljenček. Vsi hišni ljubljenčki se ne odzivajo enako, zato situacija, ki je stresna za tvojega kosmatinca, ni nujno stresna za sosedovega in obratno. Nekatere situacije, ki pri hišnih ljubljenčkih najpogosteje povzročajo strah in stres, so: obisk veterinarja, biti sam doma, potovanje z avtomobilom, stik z neznanimi ljudmi ali drugimi živalmi, spremembe v zvezi z gospodinjstvom (selitev, prihod novega člana, izguba člana), grmenje in nevihta, ognjemeti, petarde in podobne hrupne situacije. Da bi se lažje spopadel s takšnimi situacijami, ko hišni ljubljenčki odrastejo, je zelo pomembno, da začneš z zgodnjo socializacijo in počasi navadiš kužke in mucke na različne zvoke, hrup, vožnjo z avtomobilom, obisk parka in srečanje z drugimi ljudmi in živalmi. Tudi sam lahko veliko narediš s tem, da ostaneš miren in zbran ter mu pokažeš, da ni razloga za paniko! Crkljaj svojega hišnega ljubljenčka, se z njim pogovarjaj s tihim, umirjenim glasom, mu daj plišasto žival, nagrado v obliki priboljška ali uporabi pomirjevala. 

Pomirjevala delujejo na principu živalskih feromonov. Feromoni so spojine, ki jih živali izločajo, da bi komunicirale med seboj, zato jih lahko izločajo tudi v stresnih situacijah, da bi pomirile in sprostile drugo žival. Pomirjevala za pse in mačke so na voljo v obliki razpršil in pršil, na voljo pa so tudi ovratnice za pse. Izdelki sproščajo kemične spojine (feromone), ki jih pasja mama sprosti, ko želi pomiriti svoje mladičke, ali jih mačka sprosti, ko se drgne ob ljudi, pohištvo ali druge mačke. Za pse so na voljo razpršilo, pršilo in ovratnica Adaptil, za mačke pa razpršilo in pršilo Feliway.

»Nekatere situacije, ki pri hišnih ljubljenčkih najpogosteje povzročajo strah in stres, so: obisk veterinarja, biti sam doma, potovanje z avtomobilom, stik z neznanimi ljudmi ali drugimi živalmi, spremembe v zvezi z gospodinjstvom (selitev, prihod novega člana, izguba člana), grmenje in nevihta, ognjemeti, petarde in podobne hrupne situacije.«

Razpršilo je odlična rešitev, ko hišni ljubljenček, pes ali mucka, potrebuje pomoč, da ostane miren v svojem domu. Napravo priključi v električno omrežje in pusti, da neprekinjeno deluje. Eno razpršilo pokrije površino do 70 m2 in deluje do štiri tedne. Tvojemu ljubljenčku bo zagotovilo dolgoročno tolažbo in mir. Za najboljše rezultate postavi napravo v prostor, kjer hišni ljubljenček najpogosteje preživlja čas. Izogibaj se vtičnicam za zavesami, pohištvom ali drugimi velikimi predmeti in ne odklapljaj naprave iz električnega omrežja. Priporočljivo je, da začneš razpršilo uporabljati dva tedna pred pričakovanim stresnim dogodkom in ga uporabljaš še dva tedna po njem.

Pršilo je dobra izbira, ko tvoj pes ali mucka potuje. Zmanjšalo bo sopihanje, tresenje in vznemirjenost. Razprši ga po avtomobilu, deki, posteljici ali transporterju, odvisno od tega, kje se pes ali mucek vozi, in to 15 minut, preden hišni ljubljenček vstopi v avtomobil ali transporter. Ne smeš ga pršiti na hišnega ljubljenčka ali po transporterju, če je hišni ljubljenček v njem. Po potrebi lahko nanos ponoviš vsakih štiri do pet ur.

Ovratnica je odlična rešitev, ko pes potrebuje pomoč pri tem, da ostane miren tako v hiši kot zunaj. Ovratnico namesti okoli vratu, pes pa naj jo neprekinjeno nosi. Pred kopanjem odstrani ovratnico in jo ponovno namesti šele, ko sta koža in dlaka popolnoma suhi, saj mokra ovratnica ni učinkovita. Ovratnica ostane učinkovita štiri tedne, zato jo namesti dva tedna pred stresnim dogodkom in jo uporabljaj še dva tedna po njem. 

Ker izdelki Adaptil in Feliway niso škodljivi za tvojega hišnega ljubljenčka, jih lahko uporabljaš dolgoročno. Praznični čas nam prinaša praznovanje in veselje, kar pa ne velja tudi za naše štirinožne hišne ljubljenčke, ki so v tem obdobju najpogosteje prestrašeni, pod stresom in nemirni. Zaradi glasnih zvokov pokanja petard in ognjemetov začne vsakodnevni sprehod predstavljati najhujši del dneva, ko psi oklevajo, ali bi sploh šli ven, in želijo panično nazaj v hišo. Da bodo prazniki lažji in prijetnejši, potolaži svoje hišne ljubljenčke po svojih najboljših močeh. Vajin ljubeč in zaupljiv odnos je najboljša prva pomoč v stresnih situacijah, medtem ko bodo feromoni zagotovili odlično podporo in tvojega najboljšega prijatelja opogumili. Kot odgovoren in skrben ljubitelj živali širi zavedanje o slabih učinkih ognjemetov, petard in pretiranega hrupa za hišne ljubljenčke ter dober ugled živalskih feromonov, ki bodo tvojemu hišnemu ljubljenčku pomagali preživeti praznike kar najmirneje!

Avtorica: Marina Žegrec, dr. vet. med.

Na območju Republike Hrvaške je obvezno imeti psa na povodcu na vseh javnih mestih, razen na tistih, kjer je posebej označeno, da je dovoljeno psa spustiti s povodca. Takšno pravilo morda zveni strogo in nepotrebno, vendar obstaja zato, da so vsi psi, ljudje in druge živali varni in da je skupno življenje ljubiteljev psov in ljudi, ki se jih bojijo ali jih iz kakršnega koli razloga ne marajo, prijetnejše.

Da bo tvoj najboljši prijatelj vedno varen in ga boš lahko vodil na sprehode na povodcu, potrebuješ pravo ovratnico ali oprsnico. Ne glede na to, ali izbereš ovratnico ali oprsnico, je izbira večinoma tvoja, priporočamo ti, da pri izbiri upoštevaš navade in potrebe svojega hišnega ljubljenčka. Ovratnica je vsekakor lažja za uporabo, lažje jo je prilagoditi debelini vratu in je bolj praktična za hišne ljubljenčke, ki ne marajo prekomernega človeškega dotika. Ne pozabi, da ima ovratnica tudi negativne strani, in sicer se lahko pes iz nje lažje izvleče, še posebej, če je njegov vrat enako debel kot glava. Če te močno in neprekinjeno vleče na povodcu, mu lahko ovratnica povzroči bolečino in poškoduje vrat in organe v njem.

Z igrivimi, nagajivimi psi, ki so nagnjeni k izvleku iz ovratnice, bo oprsnica zagotovo boljša rešitev.  Oprsnica bo tvojemu najboljšemu prijatelju zagotovila veliko več udobja. Je udobnejša za nošenje, omogoča mu prosto gibanje in iz nje se ne more izvleči, če se prestraši in želi pobegniti. Vendar vse to drži le, če si izbral pravo velikost oprsnice.

Pri izbiri oprsnice je prva stvar, ki jo moraš upoštevati, velikost tvojega psa. Ne sme biti prevelika, da se pes ne more izvleči iz nje, prav tako pa ne sme biti premajhna, da ga ne bi stiskala. Če je tvoj pes mladiček in še vedno raste, moraš izbrati oprsnico, ki se bo lahko raztegnila, ko bo tvoj najboljši prijatelj zrasel. Upoštevaj tudi različne materiale, iz katerih je lahko oprsnica izdelana. Če je tvoj najboljši prijatelj izjemno aktiven, ima rad sprehode v naravi in igranje v lužah ali blatu, ne pozabi izbrati oprsnice iz trde tkanine ali usnja, ki jo boš lažje opral. Za bolj občutljivega hišnega ljubljenčka izberi mrežasto oprsnico ali oprsnico iz mehke tkanine, ki bo zagotovila večje udobje.

Vir fotografije: Unsplash

»Pri izbiri oprsnice je prva stvar, ki jo moraš upoštevati, velikost tvojega psa. Ne sme biti prevelika, da se pes ne more izvleči iz nje, prav tako pa ne sme biti premajhna, da ga ne bi stiskala. Če je tvoj pes mladiček in še vedno raste, moraš izbrati oprsnico, ki se bo lahko raztegnila, ko bo tvoj najboljši prijatelj rasel.«

Izbiraš lahko tudi med različnimi vrstami oprsnic. Obstajajo trije tipi, tako imenovane T, Y in H oprsnice, odvisno od tega, kateri črki so po videzu podobne. T oprsnice se najlažje namestijo, saj jih moraš samo povleči čez glavo svojega hišnega ljubljenčka in jih zapeti. So odlična izbira za pse, ki ne marajo dotikanja tačk ali ki še niso navajeni na oprsnico. Samo bodi previden, ker se pes lahko zlahka izvleče iz takšne oprsnice, zato nikakor niso dobra izbira za pse, ki so nagnjeni k begu ali se zlahka prestrašijo. Zanje izberi Y ali H oprsnico. Pri obeh tipih je treba poleg čez glavo oprsnico povleči tudi skozi sprednji nogi. Psa je treba navaditi na dotikanje nog, da mu boš lahko zlahka nadel takšno oprsnico.

Pri izbiri ustrezne oprsnice se prepričaj, da ne leži na vratu, temveč na prsnih kosteh in da se ne vrezuje v pazduhe. Sprednje noge morajo biti proste, da se pes lahko naravno giblje, brez ovir. Za pse, ki so izjemno spretni pri izvleku iz oprsnice, izberi tip H, saj je dolžino takšne oprsnice mogoče prilagoditi tako okoli vratu kot okoli prsnega koša, zato bo zagotovo preprečila vsak poskus pobega.

Oprsnice so tudi odlična izbira za pse, ki intenzivno vlečejo na povodcu, ker ti dajejo več nadzora. Psi, ki vlečejo na ovratnici, bodo pogosto začeli lepo hoditi z oprsnico, pa tudi njihova hoja bo veliko prijetnejša. Če je tvoj pes odrasel, ti ne bo treba pogosto menjavati ustrezne oprsnice, razen če se njegova telesna teža bistveno spremeni. Pri rastočem mladičku boš morali kupiti večjo številko, ko boš videl, da mu trenutna ne ustreza več ali ko bo začela stiskati vrat ali pazduhe.

S pravilnim navajanjem so lahko oprsnice res odlična možnost za udobno in varno hojo. Poleg različnih materialov lahko izbereš tudi različne barve in vzorce. Pri izbiri tipa in velikosti oprsnice ne pozabi upoštevati velikosti, postave in značaja svojega najboljšega prijatelja, če pa potrebuješ pomoč pri izbiri, obišči najbližjo poslovalnico ZOOCITY, kjer bo naše strokovno osebje z veseljem odgovorilo na vsa vprašanja.

Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Poleg izbire najlepših in najmehkejših posteljic za svojega psa, najbolj srčkane igrače, povodca, ki se ujema z barvo ovratnice ali oprsnice, boš moral izbrati tudi ustrezne posodice za hrano in vodo, da bo tvoj hišni ljubljenček neovirano zadovoljil svoje energijske potrebe po aktivnostih in igri ter se napil vode po dooooolgem sprehodu. Vsak pes mora imeti svojo posodico za hrano in vodo. Če imaš več hišnih ljubljenčkov, vsakemu zagotovi lastno posodico. S tem boš preprečil morebitne spopade med gobčkoma ali da bi en gobček ostal lačen.

Pred izbiro popolne posodice je pomembno, da si pozoren na različne oblike posodic, material, iz katerega je izdelana, ter višino in globino. Tako boš ljubljenčku zagotovil, da so posodice funkcionalne in varne za uporabo.

Pri materialih se najpogosteje uporabljajo plastika, kovina (nerjaveče jeklo), keramika in silikon. Plastične posodice so praktične, ker so ekonomične, lahke, so na voljo v različnih barvah in oblikah ter jih ni mogoče zlahka zlomiti. Ne glede na veliko pozitivnih lastnosti ne pozabi, da niso primerne za igrive in živahne pse, ki so nagnjeni k žvečenju svojih posodic, saj se v tem primeru posodica hitro uniči in obstaja nevarnost, da bo odgriznjen del tvoj hišni ljubljenček pogoltnil in s tem ogrozil svoje zdravje. Boljša izbira bi bile keramične posodice ali posodice iz nerjavečega jekla, ki jih je tudi lažje vzdrževati, saj prenesejo visoke temperature. 

Igrivi in živahni psi lahko uporabljajo posodice, ki imajo gumijast rob ali celotno dno, saj to preprečuje drsenje in prevrnitev posodice ter njene vsebine. V ta namen je na voljo tudi silikonska podlaga za posodice, ki jo lahko kombiniraš s posodicami, ki bi sicer zdrsnile.

Vir fotografije: Pexels

»Pri materialih se najpogosteje uporabljajo plastika, kovina (nerjaveče jeklo), keramika in silikon. Plastične posodice so praktične, ker so ekonomične, lahke, so na voljo v različnih barvah in oblikah ter jih ni mogoče zlahka zlomiti. Ne glede na veliko pozitivnih lastnosti ne pozabi, da niso primerne za igrive in živahne pse, ki so nagnjeni k žvečenju svojih posodic, saj se v tem primeru posodica hitro uniči in obstaja nevarnost, da bo odgriznjen del tvoj hišni ljubljenček pogoltnil in s tem ogrozil svoje zdravje. Boljša izbira bi bile keramične posodice ali posodice iz nerjavečega jekla, ki jih je tudi lažje vzdrževati, saj prenesejo visoke temperature.«

Ko gre za pasme psov, so dvignjene posodice najboljša izbira za velike in visoke pse. Če je tvoj najboljši prijatelj ena od velikih pasem, razmisli o posodicah, ki se postavijo na stojalo ali podstavek, kar olajša uživanje hrane in pitje vode na način, ki zmanjšuje obremenitev kosti in sklepov. Primerne so tudi za pse, ki okrevajo po operaciji. 

Če ti družbo dela baset, beagle, koker španjel ali drug dolgouhi pes, izberi ozke in visoke posodice, da ohraniš njihova ušesa čista in sebi prihraniš čiščenje. Pasme s kratkimi gobci, npr. pekinezer, mops ali francoski buldog, bodo imele raje posodico s plitvim dnom, da se jim ne bo treba potapljati do vode in hrane. Če tvoj kosmatinec komaj dočaka zajtrk ali večerjo in požrešno pohrusta vse v posodici, izberi posodice za počasno hranjenje z ovirami, da upočasniš vnos hrane.

Če so vajini vikendi rezervirani za pohodništvo, dolge sprehode ali sta pogosto v avtomobilu, sta na voljo tudi zložljiva silikonska posodica, ki je primerna za vse vajine izlete, in prenosna steklenica, ki je idealna za pitje vode na poti.

Upamo, da ti bodo te smernice pomagale izbrati posodice za svojega hišnega ljubljenčka in da bo zdaj največja skrb, ali bo na njih narisan Snoopy, kost ali tačka. Če še vedno nisi prepričan, katere posodice izbrati, lahko vedno obiščeš najbližjo poslovalnico ZOOCITY, kjer ti bo naša ekipa z veseljem pomagala pri morebitnih dvomih.

Avtor: Marina Žegrec, dr. vet. med. 

Mladički prinesejo v družino veliko veselja. So igrivi, veseli, poredni in predvsem izjemno srčkani. Toda z vso srečo, ki nam jo prinesejo, prinesejo tudi odgovornost. Od prvega dne skupnega življenja je treba pasje mladičke socializirati in jih naučiti želenega vedenja, da bi odrasli v predvidljive in poslušne pse. Ena od prvih nalog, ki jo imaš, ko pasji mladiček vstopi v tvoje življenje, je, da ga naučiš, da opravlja potrebo zunaj.

Pasji mladički do 12. tedna starosti večinoma niso sposobni zadrževati potrebe več kot dve uri. Tega niso niti fizično niti psihično sposobni. Tvoja naloga je zato, da svojemu majhnemu najboljšemu prijatelju zagotoviš vse predpogoje, da se bo uspešno naučil, kje opravljati potrebo.
Po spanju, igri in jedi je to idealna priložnost za začetek treninga. To so situacije, ko se bo mladičkom mudilo opraviti potrebo. Z lahkoto boš opazil, da se je mladiček začel prestopati, je živčen, se namešča v položaj za opravljanje potrebe. Vzemi ga in odnesi na mesto, kjer želiš, da opravi potrebo. Po uspešno opravljeni nalogi ne pozabi pokazati svojega navdušenja! Razveseli se, nagradi kužka in pomagaj povezati dejanje z nagrado. Tako bo zelo hitro povezal, kar želiš od njega, in se naučil »prositi« za izhod, ko bo moral opraviti potrebo.

Poleg tega, da bo takšen trening koristen zate in tvojega malega hišnega ljubljenčka, je tudi idealna priložnost, da preveriš, ali je njegova prebava ustrezna. Glede na količino in konsistenco iztrebkov boš lahko videl, ali mu hrana, ki si jo izbral, ustreza. Če so iztrebki majhni in pravilno oblikovani, si lahko prepričan, da s prehrano in prebavo ni nič narobe. Če pa opaziš, da je blato obilno ali mehko, moraš najti vzrok. Vzrok je lahko neustrezna prehrana, lahko pa tudi zajedavci. Zlahka jih boš opazil v blatu; videti so kot bele niti ali riževa zrnca. V primeru zajedavcev obišči veterinarja, ki bo tvojemu majhnemu prijatelju znal pomagati.

Vir fotografije: Unsplash

»Pasji mladički do 12. tedna starosti niso sposobni zadrževati potrebe več kot dve uri. Tega niso niti fizično niti psihično sposobni. Tvoja naloga je zato, da svojemu majhnemu najboljšemu prijatelju zagotoviš vse predpogoje, da se bo uspešno naučil, kje opravljati potrebo. Po spanju, igri in jedi je to idealna priložnost za začetek treninga. To so situacije, ko se bo mladičkom mudilo opraviti potrebo.«

Ko ga začneš učiti opravljati potrebo na želenem mestu, je idealno, da kužka v situacijah, ko opaziš, da se mu mudi opraviti potrebo, vzameš in takoj odneseš ven, nekam na travo. Tako bo zelo hitro povezal, da se potreba opravlja zunaj, na sprehodu, ne doma. Če to na začetku iz kakršnega koli razloga ni mogoče, lahko uporabiš podlage za opravljanje potrebe. Postavi jo nekje v bližini vhodnih vrat in kužka namesto na travo odnesi do podlage. Tako bo imel varen prostor za opravljanje potrebe v hiši, dejanje pa bo postopoma povezal s sprehodom. V tem primeru bo učni proces verjetno nekoliko počasnejši, vendar enako uspešen. Podlage ti lahko pomagajo tudi v situacijah, ko si dolgo odsoten. Kužek bo lahko brezskrbno opravil potrebo na njih, ti pa boš prepričan, da ne bo nobenih nesreč. Pri učenju uporabe podlage ti lahko vsekakor pomagajo tudi posebne kapljice. Kužka bodo privabile k podlagi in ga motivirale, da poveže, da je podlaga idealen kraj za opravljanje potrebe. Tudi v tem primeru se obvezno razveseli in obilno nagradi svojega majhnega prijatelja vsakič, ko bo opravil potrebo na podlagi.

Če se kužku v učnem procesu pripeti nesreča in opravi potrebo na parketu, preprogi ali podobnih mestih, kjer ne bi smel, se nanj ne jezi. Vpitje, udarjanje ali potiskanje gobca na mesto, kjer je opravil potrebo, ga bo samo prestrašilo, pokvarilo vajin odnos in oviralo učenje. Pravzaprav ga lahko tudi spodbudi, da se zaradi slabe izkušnje skrije, ko mu bo sila, in opravi potrebo na primer pod posteljo. Takšne nesreče preprosto prezri. Tvoja odgovornost in naloga je, da opaziš, kdaj mora tvoj majhen prijatelj opraviti potrebo, in da narediš vse, da bo nesreč čim manj. Ob dobrem načrtovanju, obilici okusnih priboljškov in veselih pohvalah bo učenje opravljanja potrebe za oba pozitivna izkušnja, mladiček pa bo hitro in uspešno povezal, kaj se od njega pričakuje. Več časa in truda kot boš vložil na začetku, hitreje se bo mladiček naučil, da je trava idealen kraj, sprehod pa idealen čas za opravljanje potrebe.

Pasji mladički so izjemno inteligentni, vpijejo vse, kar se dogaja v njihovem okolju, hitro se učijo in napredujejo, vendar še vedno potrebujejo našo pomoč na tej poti. Oboroži se s potrpežljivostjo, dobro voljo in okusnimi priboljški. Tako si lahko prepričan, da bo tvoj majhen najboljši prijatelj vedno uspešen pri treningu in hitro napredoval, hkrati pa bosta zgradila čudovit odnos, poln ljubezni in razumevanja. Verjamemo, da se boš strinjal, da imaš zdaj najboljši recept za uspeh!

Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Če je tvoj najboljši prijatelj pes, si verjetno že imel priložnost spoznati eno od različnih vrst plenic za pse. Ko govorimo o plenicah, najpogosteje mislimo na higienske podlage za enkratno uporabo pri mladičkih, ki morajo opraviti potrebo. Obstajajo tudi plenice za uporabo v primerih inkontinence in hlačke z vložki za psice, ki se gonijo.

Mladiček, še posebej pred 12. tednom starosti, ne more dolgo zadrževati potrebe, zato bodo te podlage za opravljanje potrebe močno olajšale ta čas prilagajanja. Če pustiš kuža nekaj časa samega doma, ne glede na to, ali gre za mladička ali odraslega psa, je dobra ideja, da imaš prostor, kjer lahko opravi potrebo, medtem ko te ni. 

Vir fotografije: Pexels

Če želiš, da bi tvoj hišni ljubljenček hitreje povezal opravljanje potrebe z odhodom ven, postavi podlago blizu vrat. Če ga želiš na podlago navaditi hitreje, jo po vsaki menjavi nakapaj s posebnimi kapljicami. Podlago zamenjaj po dveh do treh manjših potrebah oziroma ko je polovica podlage napolnjena z urinom, da se izogneš neredu in neželenim vonjavam. 

Ne pozabi nagraditi prijatelja z njegovim najljubšim priboljškom za vsako opravljanje potrebe na podlagi (namesto na preprogi). Če želiš preprečiti uhajanje tekočine iz prepojene podlage, jo lahko položiš na neprepustni podstavek.

Če je tvoj prijatelj že odrasel in ga moraš naučiti nositi plenico, ti bodo pri tem v veliko pomoč tudi priboljški. Po spoznavanju in oblačenju plenic ga nagradi in se zabavaj z njim, dokler se ne navadi na občutek, da jih nosi. Sprva bo morda potrebno nekaj več truda, vendar se bo kmalu navadil na nova pravila.

»Mladiček, še posebej pred 12. tednom starosti, ne more dolgo zadrževati potrebe, zato bodo te podlage za opravljanje potrebe močno olajšale ta čas navajanja. Če pustiš kuža nekaj časa samega doma, ne glede na to, ali gre za mladička ali odraslega psa, je dobra ideja, da imaš prostor, kjer lahko opravi potrebo, medtem ko te ni.«

Pri plenicah, ki se oblečejo, razlikujemo med klasičnimi plenicami z odprtino za rep in plenicami za samce. Oba tipa imata lahko nastavljive pritrdilne elemente ali gumijasti obroč, ki poveča udobje ter zagotavlja neprepustnost in ohranjanje higiene med uporabo. Pri izbiri je pomembno, da so izdelane iz zelo vpojnih materialov. Nekatere vrste imajo tudi indikatorje, ki kažejo, kdaj je čas za menjavo plenice. Te vrste plenic bodo zelo koristne, če se tvoj prijatelj iz kakršnega koli razloga sooča z inkontinenco. Če pa gre za samico, ki se goni, so najboljša izbira elastične hlačke za večkratno uporabo z zamenljivimi vložki za enkratno uporabo.

V vsakem primeru izberi plenice ali hlačke, ki ustrezajo velikosti in telesu tvojega hišnega ljubljenčka ter so izdelane iz zračnih, hipoalergenih in zelo vpojnih materialov, da preprečiš širjenje neprijetnih vonjav in razvoj bakterij. V nasprotnem primeru lahko lažje pride do draženja kože in dodatnih zdravstvenih težav, kakovostni materiali pa so vedno tudi udobnejši, zato bo čas navajanja nanje krajši.
Prav tako je treba plenico čim prej zamenjati po opravljanju potrebe, hlačke za obdobje gonjenja pa je treba oprati in ohranjati čiste s sredstvi, ki so varna za kožo tvojega hišnega ljubljenčka. Če opaziš kakšno rdečico ali draženje na koži ali nenavadno vedenje svojega hišnega ljubljenčka, obišči veterinarja, da rešite težavo ob nastanku.

Zdaj, ko si seznanjen z vsemi pomembnimi informacijami, izberi pravi izdelek in z malo prilagoditve na obeh straneh bosta s svojim najboljšim prijateljem pripravljena na nemoteno in brezskrbno uživanje v skupnem vsakodnevnem življenju!

Avtorica: Paula Harapin

Verjamemo, da je obdobje kopanja, plavanja in igranja na soncu najljubši čas v letu zate in tvojega kosmatinca, žal pa je to tudi najljubši čas številnih škodljivcev. Ušesne garje, Otodectes cynotis, so eden najpogostejših zajedavcev, ki lahko povzročijo nevšečnosti tvojemu hišnemu ljubljenčku – še posebej, če gre za mačko. Kot pove že ime, se ta vrsta garij naseli predvsem v ušesih. S prostim očesom jih boš zelo težko opazil, prenašajo pa se tudi s posrednim stikom, zato se lahko zgodi, da se okužba dolgo ne zdravi in povzroči sekundarna vnetja ter številne resnejše težave. 

Zaradi vlage, toplote in hranljive podlage so ušesa idealen dom za garje. Odrasel subjekt je bele barve in na gostitelju živi približno dva meseca, razvoj jajčec pa traja približno dvajset dni. Hranijo se z ušesnim voskom in kožo, zato so prvi znaki, da ima tvoj prijatelj garje, običajno temni madeži sveže ali suhe krvi v ušesnem kanalu hišnega ljubljenčka in neprijeten vonj, ki se pojavi iz ušes. Ker njihova prisotnost povzroča bolečino in nelagodje, jih lahko prepoznaš tudi po intenzivnem praskanju in tresenju glave, v nekaterih primerih pa tudi po izgubi ravnotežja ali zanašanju pri gibanju. 

»Ušesne garje se hranijo z ušesnim voskom in kožo, zato so prvi znaki, da ima tvoj prijatelj garje, običajno temni madeži sveže ali suhe krvi v ušesnem kanalu hišnega ljubljenčka in neprijeten vonj, ki se pojavi iz ušes.«

Vir fotografije: Pexels

Zaradi vsega tega bodo hišni ljubljenčki, zlasti mačke, pogosto še posebej nemirni in razdražljivi. V primeru prisotnosti tega zajedavca je potrebno zdravljenje, da tvoj hišni ljubljenček ne dobi kakšne vrste bakterijske ali glivične okužbe, ki se lahko pojavi v hujših primerih. Dolgotrajna okužba lahko povzroči trajno izgubo sluha. Če imaš doma več hišnih ljubljenčkov, vedi, da se lahko poleg mačk garje zlahka razširijo tudi na pse, kunce, morske prašičke in celo hrčke!

Da bi zmanjšal možnost okužbe z garjami, moraš redno pregledovati ušesa svojega kosmatinca. Po vsakem kopanju poskrbi, da bodo ušesa suha in čista, vsaka dva tedna pa vanje nakapaj losjon Bio-Groom Ear Mite, ki bo vidno pripomogel k ohranjanju higiene ušesnih kanalov in preprečil nastanek ušesnih garij. Te kapljice so tudi učinkovito sredstvo za zatiranje garij, ki so že naseljene na tvojem hišnem ljubljenčku; v tem primeru jih uporabi vsaka dva dneva. Poleg skrbi za sama ušesa lahko ljubljenčka zaščitiš tudi z ampulo, ki deluje proti ušesnim garjam in jo lahko kupiš pri veterinarju.

»Da bi zmanjšali možnost okužbe z garjami, moraš redno pregledovati ušesa svojega kosmatinca. Po vsakem kopanju poskrbi, da bodo ušesa suha in čista, vsaka dva tedna pa jih nakapaj z izdelkom Bio-Groom Ear Mite, ki bo vidno pripomogel k ohranjanju higiene ušesnih kanalov in preprečil nastanek ušesnih garij.«

Če pri svojem hišnem ljubljenčku opaziš katerega od teh simptomov, moraš vsekakor obiskati veterinarja, ki bo opravil kratek pregled in ti z gotovostjo povedal, ali gre za ušesne garje ali ne, in po potrebi predpisal zdravljenje. Zdravljenje običajno vključuje izpiranje in čiščenje ušes ter nato vnos tekočine proti garjam v ušesa. V hujših primerih je lahko potrebno tudi zdravljenje z antibiotiki. Če želiš ustaviti obstoječe in preprečiti ponovno širjenje škodljivcev, je pomembno, da razkužiš prijateljev prostor, zlasti posteljo. Če ljubljenček garje že ima, ne pozabi pregledati drugih hišnih ljubljenčkov, da preveriš, ali se škodljivci še niso razširili.

Zaključimo lahko, da lahko ušesne garje, čeprav so izjemno majhne, povzročijo resne poškodbe, če jih ne zdravimo. Z rednimi pregledi ušes in vzdrževanjem higiene boš znatno zmanjšal možnost, da bi se ta zajedavec pojavil in razširil, ter ohranil visoko kakovost življenja svojega štirinožnega prijatelja! 

Avtorica: Paula Harapin

Življenje s hišnimi ljubljenčki nam prinaša veliko sreče, zabave, pa tudi obveznosti. Ena od njih je ohranjanje čiste in urejene dlake svojega najboljšega prijatelja. Poleg rednega česanja je treba pse redno kopati, če želimo, da je njihova dlaka vedno čista, sijoča in mehka.

Kopanje je vsekakor koristno za zdravje kože in dlake, vendar z njim ne smeš pretiravati. Pes ima na površini kože masten sloj, ki zagotavlja zaščito in ustrezno porazdelitev zaščite proti zajedavcem po vsem telesu. Vsakič, ko svojega psa skopaš s šamponom, izpereš površinsko mastno plast kože. Po kopanju koža potrebuje dva do tri dni, da ponovno ustvari to zaščitno mastno plast.

Pogosto šamponiranje lahko izsuši kožo, povzroči povečan prhljaj, pordelost in zagotovo zmanjša učinek zaščite proti zajedavcem. Da bi to preprečil, svojega najboljšega prijatelja skopaj s šamponom enkrat na tri mesece. Čeprav ljudje menijo, da je treba pse skopati enkrat na mesec ali celo enkrat na teden, jih je treba skopati s šamponom čim manjkrat. Vse vsakodnevne nečistoče speri z mlačno vodo ali obriši z vlažnimi robčki in se k šamponiranju zateci v situacijah, ko voda in vlažni robčki ne zadostujejo.

Pri izbiri šampona vsekakor upoštevaj, ali je tvoj pes odrasel ali je še vedno mladiček. Obstajajo nežnejši šamponi, posebej prilagojeni dlaki mladičkov. Če je tvoj pes odrasel, lahko izbereš šampon glede na barvo in vrsto dlake. Prav tako bodi pri izbiri šampona pozoren na sestavine, iz katerih je izdelan. Izberi naravni šampon na rastlinski osnovi, ki ne vsebuje mil, sulfatov, parabenov in podobnih škodljivih sestavin, ki lahko škodujejo koži in dlaki. Bolj kot je šampon naraven in nežen, pogosteje ga boš lahko uporabljal, ne da bi pri tem ogrozil kakovost dlake in zdravje kože svojega hišnega ljubljenčka.

»Pogosto šamponiranje lahko izsuši kožo, povzroči povečan prhljaj, pordelost in zagotovo zmanjša učinek zaščite proti zajedavcem. Da bi to preprečil, svojega najboljšega prijatelja skopaj s šamponom enkrat na tri mesece. Čeprav ljudje menijo, da je treba pse skopati enkrat na mesec ali celo enkrat na teden, jih je treba skopati s šamponom čim manjkrat.«

Vir fotografije: Pexels

Šamponi so najpogosteje razdeljeni po namenu, zato lahko najdeš šampon za bele, črne ali rjave pse. Izbereš lahko tudi šampon za dolgo ali kratko dlako. Glede na vrsto dlake se lahko odločiš za tistega, ki je prilagojen mehki, svilnati dlaki, ostri ali kodrasti. Izberi lahko tudi šampon, ki bo še dodatno poudaril naravni sijaj dlake tvojega najboljšega prijatelja ali ti pomagal razvozlati zapleteno dlako. Če ima tvoj najboljši prijatelj težave s kožo, bo najboljša izbira hipoalergen ali protibakterijski šampon, ki bo pomiril vnetje in pomagal koži hitreje okrevati.

Po šamponiranju lahko dlako svojega hišnega ljubljenčka dodatno neguješ z balzamom, primernim za pse. Nanesemo ga na mokro dlako, vtremo, pustimo delovati nekaj minut in temeljito speremo. Po uporabi balzama bo dlaka mehka, sijoča, čudovito dišala in se lažje razčesala.

Po kopanju je prav tako pomembno, da se dlaka temeljito posuši, da ne ostane mokra. Vlažna in mokra dlaka lahko pripomore k nastanku bakterij in povzroči prehlad. Prepričani smo, da želiš najboljše za svojega najboljšega prijatelja, zato ga po kopanju temeljito obriši z brisačo. Če ima gosto dlako z bogato podlanko, jo lahko posušiš s sušilnikom za lase, še posebej v zimskih mesecih, ko je temperatura zraka nižja. Ko se dlaka posuši, jo lahko vsekakor tudi počešeš. Sveže umita dlaka se lažje češe, česanje pa dlako tudi prezrači. Če tvojemu psu izpada dlaka, ti bo česanje po kopanju omogočilo tudi, da iz njegove dlake odstraniš kar največ odmrle dlake. Poleg tega bo tvoj najboljši prijatelj užival v pozornosti, ki mu jo posvečaš, zato bo kopanje postalo ena izmed njegovih najljubših aktivnosti.

Redno, ne prepogosto kopanje z ustreznim šamponom bo tvojemu ljubljenčku zagotovilo lepo, dišečo, sijočo dlako, ki mu jo bodo zavidali vsi pasji prijatelji. Pravilna nega dlake je prav tako pomembna kot zdrava prehrana ali redni obiski veterinarja. Če še nisi uvedel rutine za kopanje in česanje, je to poletno obdobje idealna priložnost, da to spremeniš. 

Topli, sončni dnevi bodo pospešili sušenje dlake, kopanje pa bo zagotovilo tudi prepotrebno ohladitev!


Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Verjetno si že slišal, da se kastrirajo samci in sterilizirajo samice. Pa si vedel, da je ta informacija napačna? 

Kastracija in sterilizacija sta dva različna postopka, ki ju lahko izvede le veterinar. Kastracija je kirurški poseg, pri katerem se samcem trajno odstranijo moda, samicam pa jajčniki, najpogosteje skupaj z maternico. Po tem postopku tvoj hišni ljubljenček preneha proizvajati spolne hormone, njegov nagon po razmnoževanju se prepreči, njegovo dominantno vedenje se pogosto zmanjša, ženske pa se nehajo goniti. Sterilizacija je postopek, s katerim se podvežejo ali prerežejo semenovodi pri samcih in podvežejo jajčniki pri samicah. Proizvodnja hormonov v tem postopku se ne ustavi, le reprodukcija je onemogočena. Po tem postopku se vedenje in spolni nagon tvojega hišnega ljubljenčka ne spremenita, psice pa se še naprej gonijo in privlačijo samce. Kastracija je postopek, ki se izvaja z namenom nadzora in preprečevanja neželenega razmnoževanja hišnih ljubljenčkov, tako da se tako samice kot samci v praksi kastrirajo in ne sterilizirajo. 

Če imaš psa, ki nima rodovnika in ne bo vzrejni pes, vsekakor razmisli o kastraciji. Kastracija poleg preprečevanja spolnih nagonov in onemogočanja razmnoževanja pozitivno vpliva na zdravje tvojega hišnega ljubljenčka. Pri samicah zmanjša možnost razvoja tumorjev mlečnih žlez in reproduktivnih organov, preprečuje lažne nosečnosti, pri samcih pa možnost bolezni prostate. Kastrirani hišni ljubljenčki prav tako ne čutijo frustracij, če se ne razmnožujejo, ker njihov spolni nagon ni izražen. Po kastraciji bo tvoj hišni ljubljenček zagotovo bolj zdrav, srečnejši in mirnejši.

Vir fotografije: Pexels

»Kastracija je kirurški poseg, pri katerem se samcem trajno odstranijo moda, samicam pa jajčniki, najpogosteje skupaj z maternico. Po tem postopku tvoj hišni ljubljenček preneha proizvajati spolne hormone, njegov nagon po razmnoževanju se prepreči, njegovo dominantno vedenje se pogosto zmanjša, ženske pa se nehajo goniti. Sterilizacija je postopek, s katerim se podvežejo ali prerežejo semenovodi pri samcih in podvežejo jajčniki pri samicah. Proizvodnja hormonov v tem postopku se ne ustavi, le reprodukcija je onemogočena.«

Mladi samci lahko začnejo čutiti spolni nagon že v zgodnjem otroštvu. Takrat začnejo v svoji okolici iskati vonjave psic, ki se gonijo, kar popolnoma prevzame njihovo pozornost. Prav tako lahko začnejo varovati ozemlje pred drugimi samci in braniti samice, ki jih dojemajo za svoje. Samice se lahko prvič gonijo že pri približno petih mesecih starosti, kar je pogosto odvisno od njihove velikosti. Manjše samice spolno dozorijo prej, medtem ko samice velikih pasem pogosto dozorijo pri približno enem letu starosti. Gonjenje najlažje opazimo po krvavem izcedku, ki se pojavi iz nožnice. Prav tako bo ta večja kot običajno. Tvoja samička bo s svojim novim vonjem privabila samce, pa tudi na sprehodu bosta zagotovo imeli več pasjih spremljevalcev nasprotnega spola. Samce, ki niso kastrirani, pogosto popolnoma prevzame spolni nagon, zato boš moral svojo samico skrbno paziti, da se ne bo parila. Med gonjenjem jo imej na povodcu, saj je lahko zaradi spolnega nagona nepredvidljiva. Če pa je tvoj hišni ljubljenček nekastriran samec, poskrbi, da je vedno pod nadzorom, da ne bo stekel za samico, ki se goni, in se sparil.

Kot vsak drug kirurški poseg tudi kastracija predstavlja tveganje zaradi anestezije. Veterinar bo zato pred kastracijo temeljito pregledal tvojega ljubljenčka in opravil potrebne krvne preiskave, da preveri, ali je v odličnem zdravstvenem stanju in pripravljen na operacijo. Sama operacija je pri samcih nekoliko enostavnejša, okrevanje pa traja približno teden dni. Pri samicah je postopek zahtevnejši, ker se odpre trebušna votlina, okrevanje pa traja približno dva tedna. Med okrevanjem je pomembno, da zmanjšaš telesno aktivnost svojega psa in preprečiš lizanje rane, da se šivi zacelijo brez zapletov. 

Verjetno te zanima tudi, kdaj kastrirati psa. Če se samice kastrirajo pred prvim gonjenjem, se možnost tumorjev mlečnih žlez drastično zmanjša. Vendar ne pozabi, da imajo spolni hormoni pomembno vlogo pri rasti in razvoju psov. Če si prepričan, da lahko preprečiš, da bi se tvoj hišni ljubljenček nenačrtovano razmnoževal, razmisli o preložitvi kastracije, dokler se ta popolnoma ne razvije. Pri majhnih pasmah se razvoj konča pri približno enem letu starosti, pri srednjih pasmah pri enem letu in pol, pri velikih pasmah pa traja razvoj tudi več kot dve leti. Po kastraciji bodi pozoren na prehrano svojega hišnega ljubljenčka, saj lahko pri nekaterih psih pride do upočasnitve presnove in kopičenja odvečne teže.

Kastracija je rutinski kirurški poseg, ki tvojemu najboljšemu štirinožnemu prijatelju omogoča bolj zdravo življenje brez frustracij. Zagotovila ti bo srečnejše, bolj veselo in bolj brezskrbno vsakodnevno življenje, hkrati pa preprečila možnost neželenih potomcev. Verjamemo, da se boš strinjal z nami, da je zapuščenih psov preveč, zato lahko s kastracijo svojega hišnega ljubljenčka tudi sam pomagaš odpraviti to težavo. Kastracija ima veliko pozitivnih strani, in če imaš kakršna koli dodatna vprašanja, se obrni na strokovne veterinarje v najbližji poslovalnici ZOOCITY, ki ti bodo z veseljem pomagali!

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.

Kmalu bo tu pomlad, dnevi postajajo vse daljši, vreme je lepše, temperature višje, večja pa je tudi aktivnost zunanjih zajedavcev. S prihodom bolj sončnih dni boš s svojim hišnim ljubljenčkom zagotovo preživel več časa v naravi. Bodi pozoren na nevarnost, ki se skriva med travo.

Bolha je majhen zunanji zajedavec, ki se hrani s krvjo sesalcev in ptic. Ima sploščeno telo in dolge, močne noge, s katerimi lahko skoči do 200-krat več kot znaša dolžina njenega telesa. Na tvojega hišnega ljubljenčka lahko preide z drugih živali ali iz okolja. Že ena bolha lahko povzroči infestacijo psa in mu povzroči težave.

Odrasla bolha živi na živali in se tam hrani. Hrani se z odmrlimi kožnimi luskami, lojem, ostanki posušenih iztrebkov okoli anusa in krvjo, do katere pride z vbodom sesala v kožo. Pri psih povzroča srbečico. Slina bolhe je alergen, ki pogosto povzroča reakcije, zato pride do pordelosti in luščenja kože, intenzivnega praskanja, izpadanja dlake in podobnih simptomov. Po parjenju in hranjenju samica bolhe izleže jajčeca, ki padejo z dlake na tla, običajno na preprogo, kavč ali posteljo, kjer hišni ljubljenček spi. Ena samica lahko v nekaj dneh izleže na stotine jajčec, kar jasno kaže na hitrost, s katero se lahko razmnožujejo. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki se skrivajo na temnih mestih. Ličinke, ki se zapredejo v kokon, lahko počakajo tudi do šest mesecev na primernega gostitelja. Odrasle bolhe predstavljajo le 5 % celotne populacije bolh, ostalo so jajčeca, ličinke in bube, zato so bolhe kot vrsta tako odporne.

»Bolha je majhen zunanji zajedavec, ki se hrani s krvjo sesalcev in ptic. Ima sploščeno telo in dolge, močne noge, s katerimi lahko skoči do 200-krat več kot znaša dolžina njenega telesa. Na tvojega hišnega ljubljenčka lahko preide z drugih živali ali iz okolja. Že ena bolha lahko povzroči infestacijo psa in mu povzroči težave.«

Vir fotografije: Unsplash

Bolhe pogosto prenašajo različne povzročitelje bakterijskih in virusnih bolezni in sodelujejo v razvojnem ciklu trakulj, katerih jajčeca redno prenašajo. Hranijo se predvsem z živalmi, v primeru odsotnosti ustreznega gostitelja pa preidejo na ljudi in se hranijo z njihovo krvjo. Poleg tega, da so neprijetne in nadležne, so vsekakor lahko nevarne za zdravje hišnih ljubljenčkov in ljudi.

Če opaziš, da se tvoj ljubljenček praska bolj kot običajno, ga temeljito preglej in se prepričaj, da nima bolh. Odrasle bolhe so izjemno hitre in se spretno skrivajo v dlaki, zato jih je najlažje opaziti na mestih z manj dlake, kot so pazduhe in prepone. Pogosto jih najdemo tudi okoli korena repa. Podrobno česanje z glavnikom s tankimi, ozkimi zobci ti bo pomagalo najti odrasle bolhe, ki se skrivajo med dlako. Prav tako lahko na psu in na mestih, kjer običajno počiva, opaziš iztrebke bolh, ki so videti kot drobne, črne pikice. Če jih položiš na bel prtiček in preliješ s kapljico vode, se bodo razmočile in spremenile v rdeč madež. V iztrebkih bolh so namreč ostanki krvi, zato lahko tako z gotovostjo ugotoviš, ali gre za iztrebke ali navadno umazanijo. 

Ko odkriješ bolhe na svojem hišnem ljubljenčku, se oboroži s potrpežljivostjo in vztrajnostjo, da boš težavo v celoti odpravil. Najprej moraš psa temeljito skopati s šamponom proti zajedavcem. S tem boš odstranil vse odrasle bolhe, ki so na njem. Deke, posteljice, rjuhe in podobna ležišča, ki jih je mogoče prati v pralnem stroju, je treba oprati pri visoki temperaturi. Preproge, parket, laminat in kavč natančno posesaj, da odstraniš čim več razvojnih stopenj bolh iz okolice. Vrečko iz sesalnika zavrzi, ker so bolhe spretne in lahko zlahka pridejo iz nje. Vsa območja, kjer tvoj hišni ljubljenček preživlja čas, obdelaj s pršilom proti zajedavcem, ki bo uničilo preostale razvojne faze, da se ne bodo razvile v odrasle bolhe in nadaljevale cikla. Dva dni po kopanju psa mu nanesi ampulo ali namesti ovratnico proti zunanjim zajedavcem, vendar izberi tisto, ki deluje proti vsem razvojnim stopnjam bolhe. Prav tako mu daj tableto proti notranjim zajedavcem, ker je cikel bolh in trakulj tesno povezan. Če imaš v gospodinjstvu tudi druge hišne ljubljenčke, zaščiti še njih, da bolhe ne bodo poiskale novega gostitelja.

»Razvojni cikel bolh traja od dva do tri tedne. To je obdobje, ko moraš skrbno spremljati svojega hišnega ljubljenčka in ugotoviti, ali bo spet pokazal simptome infestacije z bolhami. Če opaziš, da se še naprej praska, ponovi postopek čiščenja okolice vsaka dva tedna, da popolnoma odpraviš vse razvojne stopnje. Če je minilo že več kot tri tedne in je tvoj najboljši prijatelj srečen, vesel, igriv in ga nič ne srbi, si lahko oddahneš, saj sta se znebila bolh.«

Preventiva je kot vedno najboljša rešitev. Svojemu psu vse leto zagotavljaj redno zaščito pred zunanjimi zajedavci. Le tako si lahko prepričan, da noben od vaju ne bo dobil bolh.


Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Zunanji škodljivci so pogosta težava naših hišnih ljubljenčkov. Neopazno živijo v okolju, kjer prežijo na vsako priložnost, da se naselijo na pse, mačke in druge živali. Najaktivnejši so spomladi in poleti, radi imajo toplo in suho vreme. Ali si vedel tudi to, da so klopi izjemno odporni in prenesejo izredno nizke temperature?

Klopi so, tako kot vsi drugi zunanji zajedavci, najaktivnejši in nevarnejši spomladi, poleti in jeseni. Pozimi, ko temperatura pade pod 7 °C, zmanjšajo svojo aktivnost. Skrijejo se pod listi, se zakopljejo v zemljo ali pa se čez zimo naselijo pri gostitelju. Tako lahko prenesejo izredno nizke temperature. Šele ko temperature padejo pod –12 °C in ostanejo tako nizke več kot devet dni, lahko klopi poginejo.

Zaradi odpornosti klopov je izredno pomembno, da svojega psa in mačko zaščitiš pred zunanjimi zajedavci in ju redno pregleduješ skozi vse leto. Po vsakem sprehodu moraš hišnega ljubljenčka temeljito pregledati. Bodi pozoren na dele telesa, kjer ima najmanj dlak, in temeljito počeši njegovo dlako, da odkriješ klopa, preden se začne hraniti s tvojim ljubljenčkom. Takšen pregled je koristen zlasti v toplejših mesecih, saj lahko preprečiš ugrize klopov in prenos bolezni. Če na svojem ljubljenčku najdeš klopa, ki se je že začel hraniti, ga odstrani s pinceto in spremljaj svojega ljubljenčka, da boš pravočasno opazil, če se bodo pojavili simptomi bolezni.

»Pozimi, ko temperatura pade pod 7 °C, klopi zmanjšajo svojo aktivnost. Skrijejo se pod listi, se zakopljejo v zemljo ali pa se čez zimo naselijo pri gostitelju. Tako lahko prenesejo izredno nizke temperature. Šele ko temperature padejo pod –12 °C in ostanejo tako nizke več kot 9 dni, lahko klopi poginejo.«

Vir fotografije: Pexels

Najboljši način, da svojega hišnega ljubljenčka zaščitiš pred klopi, je, da mu zagotoviš ustrezno zaščito na kemični osnovi. Ampula proti zunanjim zajedavcem je odlična izbira, če je tvoj hišni ljubljenček manj aktiven v naravi ali če ne mara nositi ovratnice. Ampula se nanese na kožo v predelu med lopaticama. Izjemno pomembno je, da svojega hišnega ljubljenčka ne kopaš dva dni pred nanosom ampule ali pogosto po nanosu, ker jo boš spral in s tem zmanjšal njen učinek. Ampula zagotavlja zaščito v povprečju en mesec.

Ovratnica je nekoliko bolj praktična in dolgotrajnejša rešitev. Zagotavlja večmesečno zaščito. Je odlična izbira, če je tvoj hišni ljubljenček zelo aktiven in preživi veliko časa na prostem. Pri ovratnici ne pozabi, da jo mora hišni ljubljenček nenehno nositi, ne smeš je odstraniti. Prav tako mora biti nameščena tesno ob vratu in biti v stiku s kožo. Če ima tvoj hišni ljubljenček gosto dlako, pred namestitvijo ovratnice v dlaki naredi prečo, kamor boš namestil ovratnico. Prepogosto kopanje in šamponiranje z ovratnico lahko zmanjša njen učinek.
Pršilo je odlična rešitev, če imaš pasjega ali mačjega mladička, ki je še premajhen za ovratnico ali ampulo. Nanesemo ga tako, da ga razpršimo po celotni dlaki in nato pustimo, da se hišni ljubljenček posuši na zraku. 

Druga možnost, ki jo lahko izbereš za svojega hišnega ljubljenčka, je ovratnica, ampula, pršilo ali prašek na rastlinski osnovi. Vendar ne pozabi, da imajo rastlinski pripravki izključno repelentni učinek.
Če je klop zelo vztrajen, repelentni učinek ne bo preprečil, da klop pride na tvojega hišnega ljubljenčka in se začne hraniti. Noben izdelek za zaščito pred zunanjimi zajedavci ne more zagotoviti 100-odstotne zaščite v vsaki situaciji, vendar so izdelki na osnovi kemikalij še vedno zanesljivejša in varnejša izbira.

Kemični pripravki proti zunanjim zajedavcem lahko včasih povzročijo neželene učinke, kot so pordelost ali luščenje kože, izpadanje dlake itd. Potencialna škoda, ki jo lahko povzroči učinkovina v kemičnem pripravku, je veliko manjša od škode, ki jo povzročajo bolezni, ki se prenašajo s klopi.

Glede na vse blažje podnebne razmere in vse večjo odpornost klopov se bolezni, ki jih prenašajo klopi, pojavljajo skozi vse leto. Nekatere bolezni, ki se lahko prenašajo s klopi, so erlihioza, anaplazmoza, borelioza (lymska bolezen) in, zagotovo najbolj razširjena, piroplazmoza. Simptomi teh bolezni so lahko podobni, zato takoj, ko opaziš, da je tvoj hišni ljubljenček mirnejši, manj aktiven, zavrača hrano, ima povišano telesno temperaturo, ima težave s hojo, na njem pa si našel tudi klopa, pohiti k veterinarju, ki bo postavil pravilno diagnozo in mu predpisal ustrezno terapijo.

Nevarnosti, ki jih prenašajo klopi, je res veliko, najboljši način, da svojega hišnega ljubljenčka zaščitiš, pa je preventiva. Zagotovi mu kemično zaščito pred zunanjimi zajedavci, da preprečiš ugrize klopov in prenos bolezni. Spremljaj, kdaj si zaščitil svojega hišnega ljubljenčka, in zaščito pravočasno obnovi, da bo tvoj najboljši prijatelj vedno popolnoma zaščiten. In ne pozabi: svojega ljubljenčka moraš ohranjati zaščitenega skozi vse leto, saj so klopi izjemno odporni in prisotni tudi pozimi. Ustrezna zaščita je najboljši način, da svojemu ljubljenčku omogočiš srečno in brezskrbno bivanje v naravi.

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.