Stran 2 - Novosti

Barvite, srčkane, vesele papige so eden najpogostejših hišnih ljubljenčkov. Radi jih imamo zaradi njihove igrivosti, odprtega značaja in družabnosti. Navdušijo nas s svojim petjem, nagajivimi vragolijami in predvsem čudovitim odnosom, ki ga lahko gradimo z njimi.

Ena najpogostejših papig, ki jo imajo ljudje doma kot hišnega ljubljenčka, je vsekakor nimfa. Ta srednje velika papiga je najmanjši član družine kakadujev in izvira iz daljne Avstralije. Je izrazito družabna, aktivna in zanimiva za opazovanje. Ko se sprosti in navadi na svoje ljudi, se lahko nimfa nauči posnemati govor, zvoke, se odzove, ko jo pokličemo, in se brez vsakršnega strahu druži. Všeč ji je družba in ne mara biti dolgo sama, zato bo uživala v pozornosti članov družine, pa tudi v družbi drugih nimf.

Srečna in igriva nimfa je res idealen hišni ljubljenček, vendar se to lahko spremeni, če zboli. Najlažji način, da ugotoviš, ali je tvoj pernati hišni ljubljenček bolan, je po spremembi njegovega vedenja. Bolne ptice so mirnejše, niso aktivne, pogosto sedijo v kotu svojega bivališča, ne oglašajo se, ne letijo, ne želijo se družiti kot prej, so malodušne, perje pa se dvigne od njihovega telesa. Prav tako bodo pogosto prenehale jesti in piti vodo. Lahko imajo izcedek iz nosu ali umazano perje okoli anusa, kar kaže na težave z dihanjem ali prebavo. Če pa opaziš, da tvoja nimfa bruha, se sploh ne odziva na tvoj glas in okoljske dražljaje, leži na dnu bivališča, je njeno zdravje vsekakor zaskrbljujoče.

Vir fotografije: Pixabay

»Najlažji način, da ugotoviš, ali je tvoj pernati hišni ljubljenček bolan, je po spremembi njegovega vedenja. Bolne ptice so mirnejše, niso aktivne, pogosto sedijo v kotu svojega bivališča, ne oglašajo se, ne letijo, ne želijo se družiti kot prej, so malodušne, perje pa se dvigne od njihovega telesa. Prav tako bodo pogosto prenehale jesti in piti vodo.«

Ko se pojavi kateri koli od teh simptomov, je najboljša stvar, ki jo lahko storiš za svojega pernatega hišnega ljubljenčka, da ga odpelješ k veterinarju. Temeljito ga bo pregledal, natančno ugotovil, kaj se dogaja v njegovem telesu, in mu predpisal ustrezno zdravljenje. Vsako odlašanje z obiskom pri veterinarju lahko le poslabša simptome in močno oteži zdravljenje.

Pri obisku veterinarja se bo tvoja nimfa počutila najvarneje v pticam prijaznem transporterju. V njem je prečka, na kateri se lahko ptica udobno namesti, vsekakor pa poskrbi tudi, da bo dovolj prostoren, prilagojen velikosti tvoje papige. Za varno in udobno potovanje v transporterju bo v pomoč predhodno navajanje nanj. Ne glede na to, da je tvoja nimfa zdrava in ne gresta na nobeno potovanje, jo redno navajaj na preživljanje časa v transporterju. Občasno ji v transporter nastavi okusen priboljšek, sočen kos sadja, njeno najljubšo igračo, da transporter postane ljubo mesto, kjer se počuti sproščeno. Ko se bo pojavila potreba po potovanju ali obisku veterinarja, tako ne bo pod dodatnim stresom, ker bo preživljanje časa v transporterju zanjo pozitivna izkušnja.

Če nimfa zboli, je obisk veterinarja zagotovo najboljša možnost, vendar lahko ustrezna skrb za hišnega ljubljenčka zmanjša možnost, da sploh zboli. Hrani jo s kakovostno hrano, prilagojeno nimfam, ki bo osnova dobrega zdravja. Ob hrani ji redno dajaj sveže sadje in zelenjavo, ki bosta njeno prehrano obogatila s prepotrebnimi vitamini in minerali. 

Občasno ji lahko daš hrano na osnovi jajc, oreščke in suho sadje kot slasten priboljšek, pa tudi zdravo dopolnilo k njeni vsakodnevni prehrani. V času izpadanja perja ji lahko daš vitaminsko-mineralne kapljice, ki bodo pospešile proces menjave perja in pomagale tvojemu ljubljenčku, da se bo v tem nekoliko neprijetnem obdobju počutil bolje. Zagotovi ji tudi redne kopeli v mlačni vodi, ki ji bodo osvežile perje in ji hkrati zagotovile zabavo. Pesek ali grit v posebni posodici v bivališču naj ji bo na voljo vsak dan, da bo njen prebavni sistem zdrav in deloval optimalno. Pravilna skrb za tvojega pernatega hišnega ljubljenčka mu bo zagotovila dolgo in zdravo življenje s čim manj obiski veterinarja.

Poredna in igriva nimfa je čudovit hišni ljubljenček, ki ti bo zagotovo polepšal življenje. Njeno čudovito petje, najljubša pesem ali srčkan stavek, ki se ga je naučila posnemati, bo odgnal vse tvoje skrbi in te razveselil tudi ob slabem dnevu. S pravilno skrbjo za svojega pernatega hišnega ljubljenčka mu boš pomagal, da bo zdrav in vesel, sebi pa še vrsto let zagotovil najboljšo družbo.


Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Ljudje komunicirajo z govorjenjem, psi pa z lajanjem. Čeprav nam v nekaterih situacijah lajanje psov morda ne ustreza, je to eden od pomembnih načinov, kako psi komunicirajo med seboj, pa tudi z nami.

Psi z različno tonaliteto in intenzivnostjo lajanja posredujejo informacije o tem, kako se počutijo, kaj želijo ali česa ne. Tako bodo nekateri lajali, ko bodo srečni in navdušeni. Z lajanjem bodo izrazili svoje veselje in ga delili z drugimi psi ali ljudmi. Psi pogosto lajajo, ko nekaj želijo, ko svoje pasje prijatelje vabijo na igro ali ko želijo, da jim vržemo žogico. Lajajo lahko tudi, ko so negotovi ali prestrašeni, pri čemer želijo z lajanjem odgnati tisto, česar se bojijo. Lajajo lahko tudi pri varovanju svojega doma, saj opozarjajo tujce, naj se ne približajo.

Če želiš prepoznati različne laježe, moraš dobro spoznati svojega najboljšega prijatelja. Vsakodnevna komunikacija in druženje z njim ti bosta razkrila, kdaj je srečen, igriv ali prestrašen. Nekateri psi bodo lajali glasno in počasneje, ko bodo srečni in razigrani, spet drugi bodo v primeru razburjenja in sreče lajali hitro, intenzivno. Ko so prestrašeni, bo lajanje pri nekaterih globoko in prodorno, pri drugih pa visoko in hitro. Poleg lajanja bodi pozoren tudi na telesno govorico svojega psa, da boš dobil popolno sliko o njegovih čustvih in natančno vedel, kaj ti želi povedati.

Svojega najboljšega prijatelja lahko naučiš lajati, ko ga za to prosiš. Tako bo lajanje zanj postalo nov zabaven trik. Prav tako ga lahko naučiš, da neha lajati, ko mu to rečeš. Da bi ga naučil nehati lajati, ga moraš najprej naučiti lajati na določeno besedo. Izberi ukaz, ki ti je najbolj všeč, na primer »daj glas«. Oboroži se z najljubšimi priboljški ali igračami, umaknita se v miren prostor, kjer vaju drugi ne bodo motili, in začnita trenirati. Pokaži mu priboljšek ali igračo, vendar mu je ne daj. Kaži mu jo, pripravi ga do tega, da ji sledi, dokler ne zalaja od navdušenja. Ko zalaja, povej ukaz, ki si ga izbral, in psa navdušeno nagradi. Ko mu ta vaja postane popolnoma jasna in začne lajati takoj, ko začneš s treningom, lahko poskusiš izgovoriti ukaz, ne da bi ga zvabil z igračo ali priboljškom. Če je po tem, ko si povedal ukaz, tvoj najboljši prijatelj zalajal, veš, da je ukaz povezal z dejanjem in da je tvoje učenje končano. Še naprej vadita lajanje na ukaz, kadar koli želiš, in ga obvezno nagradi po vsaki uspešni vaji.

Vir fotografije: Pexels

»Psi z različno tonaliteto in intenzivnostjo lajanja posredujejo informacije o tem, kako se počutijo, kaj želijo ali česa ne. Tako bodo nekateri lajali, ko bodo srečni in navdušeni. Z lajanjem bodo izrazili svoje veselje in ga delili z drugimi psi ali ljudmi. Psi pogosto lajajo, ko nekaj želijo, ko svoje pasje prijatelje vabijo na igro ali ko želijo, da jim vržemo žogico. Lajajo lahko tudi, ko so negotovi ali prestrašeni, pri čemer želijo z lajanjem odgnati tisto, česar se bojijo. Lajajo lahko tudi pri varovanju svojega doma, saj opozarjajo tujce, naj se ne približajo.«

Ko bo obvladal vajo lajanja, lahko začneš vaditi tišino. Izberi ukaz, ki ti je najbolj všeč, na primer »tiho«. Spodbujaj svojega hišnega ljubljenčka, da laja, tako da mu poveš ukaz za lajanje, ki ga zdaj dobro pozna. V trenutku, ko preneha lajati, povej ukaz za tišino in ga bogato nagradi. Ko tvoj najboljši prijatelj obvlada oba ukaza, lahko začneš z resnejšo vadbo. Povej mu »daj glas«, in ko začne lajati, mu reci »tiho«. Tako bosta vadila oba ukaza in se vmes zelo zabavala. Vaja »daj glas« bo za tvojega psa zabavna in bo v njej užival, medtem ko ti lahko vaja »tiho« pomaga, če želiš, da kadar koli preneha lajati.

Učenje trikov, ki sta v resnici ti dve vaji, je zabavno in koristno zate in tvojega najboljšega prijatelja. Naučil se bo novih stvari, se mentalno utrudil, hkrati pa bosta zgradila odličen odnos. Trike ga lahko začneš učiti, kadar koli želiš. Pes ni nikoli premlad ali prestar za učenje novih vaj. Čeprav se bo mladiček učil hitreje in lažje, to ne pomeni, da starejšega hišnega ljubljenčka ne moreš naučiti novega trika. Vse, kar potrebuješ za trening, so dobra volja, priboljški ali igrača in veliko potrpljenja.

Da bi se pes hitro učil in napredoval, ga je pomembno nagraditi vsakič, ko uspešno zaključi vajo, in to v nekaj sekundah po tem, ko je opravil dejanje, za katerega si ga prosil. Tako bo povezal, da mu dobro opravljena vaja prinese nagrado, in jo bo z veseljem ponovil. Poleg priboljška ali igrače ga ne pozabi nagraditi tudi verbalno s svojim veselim in toplim glasom, ki mu bo še dodatno potrdil, da je bil priden.

»Daj glas« in »tiho« sta le dva od mnogih ukazov, ki jih lahko naučiš svojega najboljšega prijatelja. Vsaka nova vaja poslušnosti ali trik, ki se ga nauči, mu bo pomagal, da se lažje spopade z vsakodnevnimi situacijami, hkrati pa ti bo pomagal zgraditi čudovit odnos, poln medsebojnega razumevanja in spoštovanja. 

Hitro torej steci v ZOOCITY po okusne priboljške in se začnita učiti. Prepričani smo, da bosta oba uživala!

Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Psi so zelo inteligentne živali, ki se radi učijo. Učijo se že v leglu, kjer se učijo od mame, bratov in sester. Njihova sposobnost učenja in prilagajanja jim omogoča, da zelo hitro razumejo različne situacije, v katerih se lahko znajdejo. Kot družabne živali so izjemno povezani z ljudmi, zato se zlahka naučijo razumeti našo telesno govorico in način komunikacije.

S treningom vaj poslušnosti in trikov poslušnosti lahko začneš takoj. Psi kot mladički veliko lažje in hitreje obvladajo nove vaje, tako da ti ni treba čakati. Ena prvih vaj, ki jo lahko naučiš svojega novega hišnega ljubljenčka, je, da sede, leže, počaka, pride, se obrne, pomaha z repom in podobne zabavne trike. 

Daj tačko je zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih trikov, ki jih lahko vadita. Poleg tega, da so izjemno srčkani, ko dajo tačko, se s tem trikom psi naučijo ozavestiti svoje sprednje noge. Če psa naučiš, da da tako levo kot desno tačko, mu bodo ti srčkani triki pomagali v situacijah, ko bo moral obe tački uporabljati enako spretno. Glede na to, da so psi, tako kot ljudje, levičarji ali desničarji, je uporaba obeh tačk vsekakor dragocena veščina.


Vir fotografije: Pexels

Svojega najboljšega prijatelja lahko zelo enostavno naučiš, da da tačko. Oboroži se s potrpežljivostjo in okusnimi priboljški. Izberi, kako želiš poimenovati ta trik, ne glede na to, ali želiš uporabiti besedo »daj tačko« ali kakšno drugo besedo, ki ti je ljubša. V roko skrij nekaj okusnih, dišečih priboljškov, jo zapri in pokaži psu. Zdaj moraš le še počakati. Pes bo zelo verjetno najprej poskušal polizati tvojo pest, morda jo bo grizljal, poskušal priti do priboljška na različne načine. Na neki točki bo poskušal odpreti tvojo pest s svojo tačko. Takrat se boš razveselil, povedal ukaz, ki si ga izbral, odprl pest in nagradil svojega hišnega ljubljenčka. 

Ponavljaj vajo, dokler ti pes ne da tačke takoj, ko vidi tvojo roko s priboljški. Naslednji korak je dati psu prazno roko in izgovoriti ukaz. Če ti pes da tačko v prazno roko, veš, da vajo obvlada. Ne pozabi razveseliti in nagraditi psa vsakič, ko uspešno zaključi vajo, tudi če je bila tvoja roka prazna. Če kadar koli opaziš, da je učenje za psa postalo pretežko ali da ne napreduje, se vrni korak nazaj in uspeh bo zagotovljen.

»Daj mi tačko je zagotovo eden izmed najbolj priljubljenih trikov, ki jih lahko vadita. Poleg tega, da so izjemno srčkani, ko dajo tačko, se s tem trikom psi naučijo ozavestiti svoje sprednje noge. Če psa naučiš, da da tako levo kot desno tačko, mu bodo ti srčkani triki pomagali v situacijah, ko bo moral obe tački uporabljati enako spretno. Glede na to, da so psi, tako kot ljudje, levičarji ali desničarji, je uporaba obeh tačk vsekakor dragocena veščina.«

Za vadbo katere koli vaje, tudi dajanje tačke, izberi trenutek, ko boš videl, da se tvoj najboljši prijatelj dobro počuti. Nekateri psi se bodo boljše odrezali zjutraj, ko bodo polni energije, drugi pa bodo bolj osredotočeni zvečer, ko bodo bolj utrujeni. Vsak pes je drugačen, zato spoznaj svojega hišnega ljubljenčka in ugotovi, kdaj se bo največ naučil. Pomembno je, da je motiviran, da je trening zanj zabaven in da ga ne izčrpa preveč.

Ne glede na to, ali se odločiš za trening zjutraj ali zvečer, zunaj ali v hiši, je pomembno, da se tvoj najboljši prijatelj razvije v predvidljivega in poslušnega psa. Vaje poslušnosti mu bodo pomagale krmariti po vsakodnevnem življenju in izzivih, s katerimi se sooča, zabavni triki pa mu bodo pomagali razviti samozavest in zapolnili dan. 

Vsaka vaja, ki jo opravita skupaj, bo poglobila vajin odnos in vama pomagala, da se povežeta. Učenje je vsekakor lahko zabavno in koristno. Če še nisi poskusil, pohiti in nauči svojega hišnega ljubljenčka, da da tačko. 

Prepričani smo, da bosta oba uživala v končnem rezultatu in celotnem učnem procesu!

Avtorica: Maja Črnjević, dr. vet. med.

Verjamemo, da je obdobje kopanja, plavanja in igranja na soncu najljubši čas v letu zate in tvojega kosmatinca, žal pa je to tudi najljubši čas številnih škodljivcev. Ušesne garje, Otodectes cynotis, so eden najpogostejših zajedavcev, ki lahko povzročijo nevšečnosti tvojemu hišnemu ljubljenčku – še posebej, če gre za mačko. Kot pove že ime, se ta vrsta garij naseli predvsem v ušesih. S prostim očesom jih boš zelo težko opazil, prenašajo pa se tudi s posrednim stikom, zato se lahko zgodi, da se okužba dolgo ne zdravi in povzroči sekundarna vnetja ter številne resnejše težave. 

Zaradi vlage, toplote in hranljive podlage so ušesa idealen dom za garje. Odrasel subjekt je bele barve in na gostitelju živi približno dva meseca, razvoj jajčec pa traja približno dvajset dni. Hranijo se z ušesnim voskom in kožo, zato so prvi znaki, da ima tvoj prijatelj garje, običajno temni madeži sveže ali suhe krvi v ušesnem kanalu hišnega ljubljenčka in neprijeten vonj, ki se pojavi iz ušes. Ker njihova prisotnost povzroča bolečino in nelagodje, jih lahko prepoznaš tudi po intenzivnem praskanju in tresenju glave, v nekaterih primerih pa tudi po izgubi ravnotežja ali zanašanju pri gibanju. 

»Ušesne garje se hranijo z ušesnim voskom in kožo, zato so prvi znaki, da ima tvoj prijatelj garje, običajno temni madeži sveže ali suhe krvi v ušesnem kanalu hišnega ljubljenčka in neprijeten vonj, ki se pojavi iz ušes.«

Vir fotografije: Pexels

Zaradi vsega tega bodo hišni ljubljenčki, zlasti mačke, pogosto še posebej nemirni in razdražljivi. V primeru prisotnosti tega zajedavca je potrebno zdravljenje, da tvoj hišni ljubljenček ne dobi kakšne vrste bakterijske ali glivične okužbe, ki se lahko pojavi v hujših primerih. Dolgotrajna okužba lahko povzroči trajno izgubo sluha. Če imaš doma več hišnih ljubljenčkov, vedi, da se lahko poleg mačk garje zlahka razširijo tudi na pse, kunce, morske prašičke in celo hrčke!

Da bi zmanjšal možnost okužbe z garjami, moraš redno pregledovati ušesa svojega kosmatinca. Po vsakem kopanju poskrbi, da bodo ušesa suha in čista, vsaka dva tedna pa vanje nakapaj losjon Bio-Groom Ear Mite, ki bo vidno pripomogel k ohranjanju higiene ušesnih kanalov in preprečil nastanek ušesnih garij. Te kapljice so tudi učinkovito sredstvo za zatiranje garij, ki so že naseljene na tvojem hišnem ljubljenčku; v tem primeru jih uporabi vsaka dva dneva. Poleg skrbi za sama ušesa lahko ljubljenčka zaščitiš tudi z ampulo, ki deluje proti ušesnim garjam in jo lahko kupiš pri veterinarju.

»Da bi zmanjšali možnost okužbe z garjami, moraš redno pregledovati ušesa svojega kosmatinca. Po vsakem kopanju poskrbi, da bodo ušesa suha in čista, vsaka dva tedna pa jih nakapaj z izdelkom Bio-Groom Ear Mite, ki bo vidno pripomogel k ohranjanju higiene ušesnih kanalov in preprečil nastanek ušesnih garij.«

Če pri svojem hišnem ljubljenčku opaziš katerega od teh simptomov, moraš vsekakor obiskati veterinarja, ki bo opravil kratek pregled in ti z gotovostjo povedal, ali gre za ušesne garje ali ne, in po potrebi predpisal zdravljenje. Zdravljenje običajno vključuje izpiranje in čiščenje ušes ter nato vnos tekočine proti garjam v ušesa. V hujših primerih je lahko potrebno tudi zdravljenje z antibiotiki. Če želiš ustaviti obstoječe in preprečiti ponovno širjenje škodljivcev, je pomembno, da razkužiš prijateljev prostor, zlasti posteljo. Če ljubljenček garje že ima, ne pozabi pregledati drugih hišnih ljubljenčkov, da preveriš, ali se škodljivci še niso razširili.

Zaključimo lahko, da lahko ušesne garje, čeprav so izjemno majhne, povzročijo resne poškodbe, če jih ne zdravimo. Z rednimi pregledi ušes in vzdrževanjem higiene boš znatno zmanjšal možnost, da bi se ta zajedavec pojavil in razširil, ter ohranil visoko kakovost življenja svojega štirinožnega prijatelja! 

Avtorica: Paula Harapin

Želve so izredno nenavadne in zanimive živali. Živijo na kopnem, v rekah, jezerih in morjih, krasi pa jih edinstven oklep. Njihov oklep jih loči od drugih plazilcev in jim zagotavlja značilen videz. Oklep je lahko mehak, izdelan iz več plasti kože ali trd, izdelan iz keratina. 

Ena najbolj znanih morskih želv je glavata želva, pogosta prebivalka Jadranskega morja. Grška želva po drugi strani naseljuje jadransko obalo. Živi v suhem, skalnatem, zaraščenem grmičevju, najdemo pa jo tudi na vrtovih. Je zakonsko zaščitena živalska vrsta na Hrvaškem. Močvirska sklednica je ena od dveh vrst sladkovodnih želv, ki jih najdemo v Evropi. Je pogosta prebivalka jezer in mirnejših tokov rek celinske Hrvaške. Je strogo zaščitena vrsta, na žalost pa je ogrožena tudi zato, ker rdečeuha in rumenouha želva, invazivni vrsti, vse pogosteje zasedata njen naravni habitat. Glavate želve in močvirske sklednice niso dovoljene kot hišni ljubljenčki, medtem ko so grške želve, rdeče- in rumenouhe želve pogosti prebivalci naših domov. 

Grška želva je kopenska želva, ki ji je treba zagotoviti ustrezne pogoje, da bo zdrava in bo dolgo živela. Zraste do velikosti 25 do 30 centimetrov in se hrani s travami, deteljo, regratom, rmanom, ognjičem in podobnimi zelišči. Ne sme se hraniti z mesno hrano ali sadjem in zelenjavo, kar je najpogostejša napaka lastnikov grške želve kot hišnega ljubljenčka. V idealnem primeru naj živi na vrtu, kjer bo imela stalen dostop do različnih rastlin in dovolj sončne svetlobe. Če bo živela v terariju, mora biti ta dolg vsaj 5 dolžin in širok 3 dolžine njenega oklepa. Priskrbi ji kokosovo šoto kot podlago, skrivališče, posodico za hrano in plitvo posodico za vodo, ker ni dobra plavalka. 

Vir fotografije: Pexels

»Glavate želve in močvirske sklednice niso dovoljene kot hišni ljubljenčki, medtem ko so grške, rdeče- in rumenouhe želve pogosti prebivalci naših domov.«

Rdeča- in rumenouha želva sta dve vrsti vodnih želv, ki izvirata iz Severne Amerike. Hranijo se z ribami, mesom, polži, rakci in različnimi vodnimi rastlinami. Majhne želve so velike kot kovanec za 2 evra, odrasle pa lahko zrastejo tudi do 35 centimetrov. Njihova velikost je najpogostejši razlog, da jih ljudje, ko postanejo prevelike za terarij, spustijo v naravo, v jezera, kot so zagrebški Maksimir, Bundek ali Jarun. To vsekakor ni priporočljivo in je z zakonom prepovedano. Te želve so hitrejše in okretnejše od naših močvirskih sklednic, zato z njimi tekmujejo za ozemlje, hrano in prostor za razmnoževanje. Posledično se je število močvirskih sklednic v naravi znatno zmanjšalo in so ogrožene. Da bi zmanjšali število zapuščenih rdeče- in rumenouhih želv ter ohranili močvirsko sklednico, je prepovedana njihova prodaja v trgovinah za hišne ljubljenčke. 

Če želiš imeti rdeče- ali rumenouho želvo kot hišnega ljubljenčka, ji moraš vsekakor zagotoviti dovolj velik terarij. Dolg mora biti vsaj 150 centimetrov in imeti prostornino 300 do 400 litrov vode. Terarij mora imeti tudi kopenski del, kjer se želva lahko sonči in po potrebi ogreje. Voda mora biti topla, zato je za ohranjanje konstantne temperature obvezen grelec. Potreben je tudi filter, da je voda vedno čista in varna za tvojega vodnega ljubljenčka.

»Rdeča- in rumenouha želva sta dve vrsti vodnih želv, ki izvirata iz Severne Amerike. Hranijo se z ribami, mesom, polži, rakci in različnimi vodnimi rastlinami. Majhne želve so velike kot kovanec za 2 evra, odrasle pa lahko zrastejo tudi do 35 centimetrov.«

Vse želve, tako kot drugi plazilci, so odvisne od zunanje temperature, zato jim zagotovi dvignjen prostor za sončenje, ki ga boš ogreval z ogrevalno lučko. Poleg ogrevanja potrebujejo želve tudi UVA-/UVB-lučko, ki je potrebna za sintezo vitamina D3. Želve pozimi prezimijo, zato jim moraš zagotoviti tudi prave pogoje za brezskrben zimski spanec.

Te zanimive živali so res lahko idealni hišni ljubljenčki. Zagotovo se boš sprostil in razvedril, medtem ko jih boš opazoval, kako hodijo, plavajo, se sončijo ali počivajo. Čeprav se sprva zdijo preprosti hišni ljubljenčki, moraš skrbno razmisliti o pogojih, ki jih zahtevajo, in o tem, ali jih lahko zagotoviš. Prav tako jih ne smeš jemati iz narave, ampak jih obvezno kupi pri registriranem rejcu. S pravimi življenjskimi pogoji, prehrano in razsvetljavo lahko tvoj nov hišni ljubljenček z oklepom živi več kot 100 let.

Avtor:, Maja Črnjević, dr. vet. med.

Kapljice VetHealth BROAD SPECTRUM za živali so popolnoma organski, veganski izdelek brez THC-ja, ki se je izkazal kot odlična podporna terapija pri zdravljenju stanj, kot so inkontinenca, osteoartritis, krči, epilepsija, različne alergije, tesnoba, in dokazano krepi imunski sistem. Skozi intervju z veterinarjem (in enim od ustanoviteljev VetHealtha) Igorjem Benčićem razkrivamo več o samih kapljicah in njihovi sestavi.

1) Kaj točno so kapljice za živali VetHealth?

VetHealth BROAD SPECTRUM so kapljice iz konoplje oziroma izdelek, ki je znan tudi kot CBD/CBG olje za živali. Izdelali smo ga v treh različnih odstotkih: 8 %, 16 % in 24 % z različnimi razmerji CBG in CBD, da lahko pokrijemo tri najpomembnejša področja, ki smo jih želeli pokriti, in sicer: NEVROLOGIJA, ORTOPEDIJA IN DERMATOLOGIJA.

2) Kako si prišel na zamisel o razvoju kapljic VetHealth za živali?

Zamisel o razvoju izdelka sem dobil skupaj s trenutnim partnerjem, ko je zaradi nujnega primera pripeljal svojega psa v mojo ambulanto. Žal so njegovega psa napadli drugi psi in je bil v izjemno resnem stanju, hude poškodbe je imel po vsem telesu. Glede na vse izvide in diagnozo njegova prihodnost ni bila svetla, potem pa je moj partner predlagal, da poskusimo s kanabinoidno terapijo (CBD, CBG). Po tem so se rane začele celiti, pes pa si je čez nekaj časa popolnoma opomogel.
Tako sva s sodelovanjem povezala moje veterinarske izkušnje in znanje (terapije, diagnoze, okrevanje, vpliv navedenih molekul na telo) z znanjem mojega partnerja o kanabinoidih.

3) Katere sestavine vsebujejo kapljice za živali VetHealth in kaj pomeni BROAD SPECTRUM?

Kanabidiol (CBD) in kanabigerol (CBG) sta osnovni molekuli, ki se najpogosteje omenjata na področju kapljic na trgu. Najpogosteje slišimo, da se prodajajo kapljice FULL SPECTRUM, ki vsebujejo skoraj vse kanabinoide (torej tudi THC, ki je psihoaktiven) in terpene. Številne študije so pokazale, da psi zelo težko prenašajo THC, mačke pa ne prenašajo terpenov (so alergične nanje). Prav zato smo razvili kapljice BROAD SPECTRUM, ki vsebujejo le tri sestavine: CBD, CBG in konopljino surovo olje kot osnovo. 

Vir fotografije: VetHealth

4) Ali nam lahko poveš malo več podrobnosti o molekulah CBD in CBG?

Kanabidiol (CBD) je najbolj znana protivnetna molekula v konoplji, ki ima veliko sposobnost obnove tkiv, medtem ko je kanabigerol (CBG) naravni analgetik, ki pomaga zmanjšati bolečine v mišicah in tresenje. VetHealth se je izkazal za izjemno učinkovit izdelek pri ortopediji in epileptičnih napadih. Same molekule delujejo na CB receptorje (CB1 in CB2), ki so prisotni v živčnem sistemu, imunskem sistemu, organih, sklepih, kosteh in prebavnem sistemu naših hišnih ljubljenčkov.

5) Ali lahko našim hišnim ljubljenčkom damo CBD kapljice, narejene za ljudi?

Kot sem že omenil, ni priporočljivo, da svojim hišnim ljubljenčkom ponudimo kapljice, namenjene ljudem, saj so takšne kapljice običajno FULL SPECTRUM, tj. vsebujejo THC in terpene, ki jih živali zelo težko prenašajo, zato jim je treba dati kapljice BROAD SPECTRUM, ki so popolnoma brez THC in vsebujejo le CBD, CBG in konopljino surovo olje.

»Kanabidiol (CBD) je najbolj znana protivnetna molekula v konoplji, ki ima veliko sposobnost obnove tkiv, medtem ko je kanabigerol (CBG) naravni analgetik, ki pomaga zmanjšati bolečine v mišicah in tresenje.«

6) Na kaj morajo biti ljudje pozorni pri nakupu kapljic CBD za svoje hišne ljubljenčke?
 
Pri nakupu CBD kapljic za živali je treba upoštevati nekaj stvari. Zelo pomembno je, da preverimo, ali je sam izdelek certificiran. Vse surovine v VetHealthu (molekule CBD in CBG) so na primer certificirane s certifikatom COSMOS, kar pomeni, da preverjeno vsebujejo vsaj 95 % rastlinskih sestavin (sestavine organskega izvora). 

Prav tako se je treba pred nakupom in uporabo izdelka posvetovati z veterinarjem, saj se način dajanja razlikuje glede na konkretno žival. Kapljice VetHealth BROAD SPECTRUM so na voljo v vseh veterinarskih ambulantah in poslovalnicah ZOOCITY ter spletni trgovini ZOOCITY. Vsem, ki nameravajo kupiti kapljice VetHealth, svetujemo, da se pred uporabo posvetujejo z veterinarjem in prodajnim osebjem ZOOCITYJA.

7) Kdo bi moral razmisliti o nakupu VetHealtha?

Pričevanja naših pacientov povedo največ o učinkovitosti kapljic VetHealth za živali. Navedli bomo primer pacienta, ki so mu kapljice močno pomagale. Gre za psa z epilepsijo, ki je imel po 20 napadov na dan. Po začetku podporne terapije s kapljicami VetHealth je imel pes namesto 20 napadov na dan 3 napade na dan. Lastniki so bili zelo veseli in prijetno presenečeni, saj še nikoli niso videli tako nenadnega skoka v okrevanju. 

Ni boljšega trenutka od trenutka spoznanja, da so naše kapljice pomagale hišnim ljubljenčkom, ki se že dolgo borijo z določenimi stanji in boleznimi.

Poletje je tu, dnevi so vse toplejši in mnogi bodo kmalu odpotovali kam vzdolž čudovite obale. Tako kot prežijo v vročih poletnih nočeh nate, zunanji škodljivci, kot so klopi, peščene muhe, komarji in bolhe, zagotovo iščejo tudi idealen trenutek za premik s trave na kožo tvojega hišnega ljubljenčka. 

Tema današnjega pogovora so peščene muhe, drobne komarjem podobne žuželke, katerih ime izvira iz italijanskega jezika (ital. pappataci; iz papa: jej in taci: utihni – aluzija na neslišno letenje in sesanje krvi). Skozi pogovor z veterinarko Doro Knaffl Farkaš (dr. vet. med.) razkrivamo, kako prepoznati peščene muhe in, kar je najpomembneje, kako zaščititi svojega hišnega ljubljenčka pred temi drobnimi, a zelo nevarnimi žuželkami.

1) Kateri škodljivci so potencialno nevarni za naše hišne ljubljenčke v poletnih mesecih?

Na žalost glede na spremembe vremenskih razmer na našem območju ne moremo več trditi, da so škodljivci, ki povzročajo nevšečnosti našim hišnim ljubljenčkom, omejeni na določene letne čase. Njihova aktivnost in število sta sicer še vedno večja v toplejših mesecih leta. Tako so na primer bolhe izziv, s katerim se srečujemo skozi vse leto, klopi pogojno rečeno mirujejo v najhladnejšem delu leta, čeprav je to vse manj pravilo, zato se vse pogosteje pojavljajo bolezni, ki jih prenašajo, tudi na primer januarja. Zagotovo pa drži, da v poletnih (ter tudi spomladanskih in jesenskih) mesecih tako nam kot tudi našim hišnim ljubljenčkom nevšečnosti povzročajo leteče žuželke – torej komarji, peščene in hlevske muhe, ki lahko našim ljubljenčkom prenesejo nevarne bolezni.

2) Kako prepoznati peščene muhe in kako se te razlikujejo od komarjev?

Peščene muhe in komarji so skoraj nerazločljivi in obstaja velika verjetnost, da peščenih muh sploh ne bomo opazili. So manjše od komarjev in neslišne v letu. Najaktivnejše so od mraka do zore, pri temperaturah med 15 in 28 stopinjami.

3) Kje v naravi najpogosteje bivajo peščene muhe oziroma kakšni pogoji jim ustrezajo?

Peščene muhe so, tako kot komarji, povsod, kjer je vlaga. Razvoj od jajčeca do odrasle živali poteka v vlažni zemlji, zaščiteni pred dežjem in neposredno sončno svetlobo. Čez dan bodo odrasle peščene muhe bivale na hladnejših in vlažnejših mestih, ob mraku pa bodo samice poiskale žrtev, ki ji bodo posesale kri. Kar zadeva porazdelitev znotraj Hrvaške, jih največ najdemo na območju srednje in južne Dalmacije, čeprav jih včasih najdemo tudi v severnih delih obale.

»Čez dan bodo odrasle peščene muhe bivale na hladnejših in vlažnejših mestih, ob mraku pa bodo samice poiskale žrtev, ki ji bodo posesale kri.«

4) Kako lahko svojega hišnega ljubljenčka zaščitimo pred peščenimi muhami?

Zelo pomembno je, da hišne ljubljenčke zaščitimo pred ugrizi, saj nimamo možnosti dobre zaščite pred boleznimi. Uporabiti je treba zaščitna sredstva, v katerih je poudarjeno, da so repelent za peščene muhe. Prav tako bi se bilo na območjih, kjer so prisotne, dobro izogniti dolgim večernim sprehodom, zagotoviti, da psi preživijo noči v zaprtih prostorih, zaželeno pa bi bilo, da na okna namestimo goste mreže proti komarjem. Vsekakor bi bilo dobro, da v okolici svojega bivališča uporabimo insekticide za domačo uporabo in posušimo vsa mesta v okolju, kjer se lahko zadrži voda (cvetlični lonci, različne posode za zbiranje deževnice ipd.)



5) Lišmanioza se pogosto omenja kot ena od bolezni, ki jo lahko peščene muhe prenašajo. Ali lahko pojasniš, za kakšno bolezen gre in kako prepoznati simptome?

Lišmanioza pri psih je bolezen, ki je huda in pogosto usodna. Na srečo ni nujno, da pes, ki je okužen s povzročiteljem, razvije klinične znake bolezni. Ko jih razvije, so običajno nespecifični, lišmanioza pa lahko prizadene skoraj vsak organ, tkivo ali telesno tekočino, kar pomeni, da postavitev diagnoze traja dlje. Težava je tudi v tem, da se klinični znaki pojavljajo počasi in postopoma, odziv na zdravljenje pa je slab ali pa ga ni. Poleg tega bolezen »poruši« imunski sistem, zato je pes občutljiv tudi na druge bolezni, ki mu sicer morda ne bi povzročale težav. Kožne spremembe so najpogostejši klinični znaki, ki se lahko pojavijo sami ali v kombinaciji s spremembami v drugih organskih sistemih – težave z očmi, prekomerna rast krempljev, odpoved ledvic.

6) Ali se lahko tudi ljudje okužijo z lišmaniozo?

Lišmanioza je bolezen, opisana tudi pri ljudeh v različnih delih sveta, pogosto tudi na sredozemskem območju. Po ocenah je na svetu vsako leto okuženih dva milijona ljudi in bolj od bolezni, ki jih povzročajo zajedavci, je smrtonosna samo še malarija. Pojavlja se tudi v več oblikah, s posebej hudo klinično sliko pri otrocih in imunsko ogroženih posameznikih.

7) Kako ukrepati, če opazimo katerega od simptomov lišmanioze, in kako dolgo lahko traja, da simptomov sploh ne opazimo?

Glede na počasen razvoj klinične slike in nespecifične simptome bolezni je diagnoza težka. Pri vsaki anamnezi je pomembno ugotoviti, kje pes živi in ali je potoval na območja, kjer živijo peščene muhe. To lahko pomembno vpliva na veterinarjevo oceno tudi nekaterih nespecifičnih kožnih sprememb ali drugih znakov bolezni kot potencialne lišmanioze. Od okužbe do pojava kliničnih simptomov lahko mine več mesecev, kar še bolj zaplete diagnozo.

»Lišmanioza je bolezen, opisana tudi pri ljudeh v različnih delih sveta, pogosto pa tudi na sredozemskem območju. Po ocenah je na svetu vsako leto okuženih dva milijona ljudi in bolj od bolezni, ki jih povzročajo zajedavci, je smrtonosna samo še malarija.«

8) Je mogoče lišmaniozo zdraviti? Če ja, kako?

Lišmaniozo je mogoče zdraviti. Če je zdravljenje uspešno, se bolezen pogosto vrne. Zdravljenje je simptomatsko, zato se zdravijo simptomi bolezni. Običajno je dolgotrajno, zapleteno in žal pogosto neuspešno, zato je preprečevanje bolezni izjemno pomembno.

9) Katero od sredstev proti zajedavcem ščiti hišnega ljubljenčka pred peščenimi muhami?

Na trgu je veliko izdelkov za zaščito pred zunanjimi zajedavci, vendar vsi ne zagotavljajo zaščite pred peščenimi muhami. Sredstva, ki zagotavljajo takšno zaščito, so v obliki ampule ali ovratnice, ne pa tablet, saj imajo tablete drugačen potek delovanja. Psa, ki redno jemlje tablete proti bolham in klopom, je treba zato v poletnih mesecih dodatno zaščititi z ampulo ali ovratnico, ki ima repelentni učinek na komarje in peščene muhe, v kombinaciji s tableto. Ampule imajo repelentni učinek na peščene muhe več tednov ali do enega meseca, ovratnice pa od več mesecev do enega leta, odvisno od proizvajalca.

Danes je svetovni dan žab! Te majhne, zanimive živali z velikimi očmi in nenavadnim načinom gibanja igrajo pomembno vlogo v ekosistemu. Proizvajajo kreketajoče zvoke, se hranijo z algami, različnimi žuželkami in ličinkami, najdemo pa jih tako na kopnem kot v vodi.


Vir fotografije: Pexels

Svetovni dan žab praznujemo od leta 2009, da bi proslavili in zaščitili obstoj teh ljubkih dvoživk. Čeprav se marsikomu ne zdijo privlačne, nekateri se jih celo bojijo, so žabe zelo pomembni prebivalci planeta Zemlja. Predstavljamo ti zanimiva dejstva o žabah – prepričani smo, da ti bodo kmalu postale všeč.

• Žabe so hladnokrvne živali in njihova telesna temperatura je odvisna od temperature okolice.
• Za razliko od drugih dvoživk nimajo repa.
• Žabe ne pijejo vode, ampak jo absorbirajo skozi kožo.
• Življenje začnejo kot jajčece, iz katerega se razvije paglavec, ki se v vodi spremeni v odraslo žabo.
• Na svetu je več kot 6.000 različnih vrst žab.

Vir fotografije: Pexels

• Najdemo jih na vseh celinah, razen na Antarktiki.
• Najmanjša žaba je velika samo 7 mm, največja pa lahko tehta približno 3 kg.
• So odlični plavalci zahvaljujoč plavalni kožici med prsti zadnjih nog.
• Zaradi položaja izbočenih oči imajo vidno polje skoraj 180 stopinj.
• Žabe so različnih barv; če je žaba zelo žive barve, je zelo verjetno strupena.
• Nekatere žabe lahko v enem skoku preskočijo 20-kratno dolžino svojega telesa. 
• Zimo preživijo v hibernaciji pod zemljo ali vodo.
• Nekatere žabe lahko dihajo pod vodo skozi kožo na hrbtu.
• Pri goltanju hrane večina žab povleče oči navzdol, s čimer lažje potisnejo hrano po grlu.
• Samci imajo vokalne vrečke, ki se napolnijo z zrakom in oddajajo zvoke kot megafoni.
• Skupina žab se imenuje vojska.

Vir fotografije: Unsplash

Žabe so resnično nenavadne živali, ki imajo izjemno sposobnost prilagajanja in preživetja. Njihov največji sovražnik so človek in okoljske spremembe, ki jih povzroča. Danes lahko žabam pomagaš tako, da vsem poveš, kako zanimive in duhovite so, in s tem razširiš zavedanje o njihovem pomenu. Dolžni smo jih ohraniti in jim omogočiti, da nas bodo razveseljevale še vrsto let.

Avtor: Maja Črnjević, dr. vet. med.